Šole je barvalo 1667 prostovoljcev

JESENICE – Da se bo na desetih slovenskih osnovnih šolah dogajalo nekaj posebnega, je bilo opaziti že pred deveto dopoldansko sobotno uro. Veliko družin se je namesto v trgovske centre, kar je slovenska navada zadnja leta za ta dan v tednu, odpravljalo proti učilnam, kjer njihovi najmlajši drajsajo šolske klopi. Prijazni sodelavci skupine Helios so v avlah popisovali vse prisotne, jim delili prva navodila in jih pripravljali na rekord. Prav poseben rekord, ki bi bil lahko zapisan v eni najslavnejših knjig na planetu, Guinnessovi knjigi rekordov.

Pri Heliosu so prepričani, da nas barve napolnijo z energijo, navdajo z optimizmom, spodbujajo naše razmišljanje, zato je prava kombinacija barv v prostorih zelo pomembna tako doma in v službi kot tudi v šolah. »Zato smo se odločili, da osnovnošolcem pomagamo ustvariti spodbudno delovno okolje in polepšati čas, ki ga preživijo v šoli. Povezali smo se v skupnem cilju barvanja notranjih zidnih površin desetih osnovnih šol po vsej državi, z akcijo pa bomo hkrati poskušali podreti Guinnessov rekord v najbolj množičnem barvanju zidnih površin doslej,« so povedali pri domžalskem podjetju in dodali, da so poskrbeli še za okrepčilo, majico, barve, čopiče in dobro voljo vseh sodelujočih, v zahvalo za njihovo pomoč pa so jim poklonili tudi simbolično darilo.

Deset osnovnih šol sicer nismo mogli obiskati, saj se je v vseh začelo barvanje naenkrat, točno ob enajsti uri, smo se pa odpravili v mesto rdečega prahu, kjer smo bili priča spodobnemu odzivu tako med šolarji kot tudi njihovimi starši in prijatelji. Še preden se je vojska belo odetih amaterskih pleskarjev postavila pred zidove, potrebnih opleska, jih je pozdravila ravnateljica Branka Ščap in seveda na glas povedala, da je ponosna na vse, ki so pripravljeni vzeti v roke čopiče in valjček ter narediti nekaj dobrega. So bili med prijavljenimi pravi profesionalci, taki, ki znajo z vedri barv hoditi z najvišjimi lestvami in med tem barvati strope, ne da bi tresknili po tleh, pa do najmlajših, ki so še tako drobni, da so jim morali na prijavnem pultu heliosovci izpolniti prijavni obrazec, saj se bodo pod krov šole po prve črke abecede podali šele čez leto ali dve. Dedki in babice, tete in strici, kakšen ata, predvsem pa mamice so priskočili na pomoč, in ko se je ob enajstih začelo lovljenje rekorda, se v mavričnih odtenkih na do takrat puste zidove šole ni nanašalo samo barv iz vedrc, ki so bila razpostavljena na vsakem metru. Na stene so se kot trajen spomin zapisali veselje, ponos, vedrina in zavzetost teh, ki so si projekt zamislili, in onih drugih, ki so se praktično lotili izvedbe.