Solastnik NKBM je tudi fotokopirnica

MARIBOR – Kriminalisti so zaradi sumljivih poslov okrog Nove Kreditne banke Maribor opravili hišno preiskavo pri direktorju KBM Leasinga Igorju Šujici. Uslužbenci Nacionalnega preiskovalnega urada so v obsežni preiskavi sumov nepravilnosti pri minulem bančnem poslovanju NKBM preteklo sredo izvedli hišne preiskave v Sloveniji in na Hrvaškem. Pregled in analiza zasežene dokumentacije še potekala.

Skupno 85 uslužbencev NPU in policistov je prejšnji teden na območju Maribora opravilo 12 hišnih preiskav, za kratek čas so pridržali nekdanjega predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, ki je banko vodil od maja 2005 do januarja letos, nekdanjo članico uprave Manjo Skernišak in nekdanjega nadzornika v NKBM Ivana Vizjaka.

O domnevno spornem poslovanju bivšega vodstva NKBM tako na upravi kot v nadzornem svetu kriminalisti zbirajo podatke od začetka letošnjega leta, preiskava pa sega v leto 2006. Usmerjena je v preiskovanje sumov zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabe položaja ali pravic in pranja denarja. Po prvih ocenah materialna škoda domnevnih kaznivih dejanj presega 30 milijonov evrov.

Zaslužila 10 milijonov

Prav tako se zbiranje podatkov nadaljuje na Hrvaškem, kjer je pod drobnogledom hčerinsko podjetje Nove Kreditne banke Maribor, KBM Projekt in tudi povezave z zagrebškim podjetjem Teico. To bi lahko razsvetlilo nekatere še nepoznane podrobnosti poslovanja mariborskih bankirjev na Hrvaškem. NKBM ima v večinski lasti hrvaško podjetje KBM Projekt, 24-odstotni delež v njem ima družba Teico iz Zagreba. Direktor KBM Projekta je Tomislav Blagus, ki pa je obenem tudi edini lastnik družbe Teico. Slednja je bil ustanovljena leta 1995 s sedežem v Draškovićevi ulici 54 v Zagrebu, leta 2004 pa je Teico ustanovilo podjetje Kavoteka na istem naslovu. Po dveh letih je lastnica tega podjetja postala hrvaška trenerka sinhronega plavanja Vlatka Matić, o kateri so mediji pred kratkim razkrili, da je KBM Projektu prodala štiri podjetja in pri tem zaslužila več kot 10 milijonov evrov.

Le nekaj mesecev po ustanovitvi družbe Kavoteka je bila vpisana zastavna pravica na podjetje Okus mora iz Novega Vinodolskega. Teico je imel status dolžnika, medtem ko je bil upnik Italijan Gianpaolo Balandi. V nadaljevanju je bil njegov dolg odplačan in je bil kredit le pravi korak pri prevzemanju podjetja Okus mora, ki je teklo prek povezanega podjetja Žabica, d. o. o. V upravi podjetja Okus mora sta Tomislav Blagus in njegova žena Maja. Družba je lastnik proizvodne linije za konzerviranje sardel in inčunov v Novem Vinodolskem, od koder jih plasira na tržišče v Slovenijo in Hrvaško.

Leta 2005 je Teico od Zagrebčanke Olge Moretti prevzel podjetje Diabetikon, februarju 2007 pa še Allianz agent. Novembra 2010 so se Teico, Agrotim in Tomislav Blagus v register vpisali kot solastniki podjetja C.E. Validus.

Posli so še bolj skrivnostni zaradi neverjetnega podatka o podjetju Teico, to je namreč fotokopirnica. Kot odgovorna oseba je vpisan Dubravko Blagus, ki je član ožje družine Tomislava Blagusa. Temeljni kapital fotokopirnice znaša 1,6 milijona kun oziroma 210.000 evrov, čeprav imajo fotokopirnice običajno ta znesek neprimerno nižji, in sicer 20.000 kun oziroma 2637 evrov. Lastnik Teica je istoimensko avstrijsko podjetje iz Gradca, njegov 100-odstotni lastnik je Tomislav Blagus.

Tartufarjev poldrugi milijon

Sumljive posle mariborskih bankirjev na Hrvaškem dovolj nazorno prikazuje primer istrskega podjetnika Denija Kranjčića, ki se ukvarja s tartufi. Na občinskem sodišču v Pazinu so 8. junija lani razpisali drugo dražbo njegovih nepremičnin zaradi dolga KBM Leasingu in hrvaški davčni upravi. Kranjčić je KBM Leasingu dolgoval 12 milijonov kun oziroma 1,65 milijona evrov. Prva dražba nepremičnin od Senja do Vrha na otoku Krk, s katero sta upnika hotela dobiti nazaj več kot 12,3 milijona kun oziroma 1,6 milijona evrov, je bila neuspešna. Kranjčić je imel več podjetij – Vinotartuf, Podrum, Mirna eko, Bio vinum – vendar so na seznamu njegovih nepremičnin v glavnem kmetijske parcele, pašniki, gozd in druge manj vredne nepremičnine. Na Hrvaškem se zastavlja vprašanje, ali so bile v igri provizije, da je sploh lahko dobil več kot poldrugi milijon evrov kredita. Vrednost njegove najbolj dragocene nepremičnine namreč ne presega 10.000 evrov.