PRISEBNO UKREPANJE

Šolarja v parku rešili pred smrtjo

Objavljeno 29. oktober 2014 08.21 | Posodobljeno 29. oktober 2014 10.26 | Piše: Drago Perko

Gašper Bažika je hitro ukrepal in v njegovi torbi našel zdravila z navodili.

Tukaj se je zgodilo. Foto: Drago Perko

LJUBLJANA – Bil je topel jesenski dan, eden zadnjih v oktobru. »Sedeli smo na kavi, potem pa šli proti domu, nekaj po drugi uri popoldne je bilo,« pripoveduje 32-letni Ljubljančan Gašper Bažika (tudi avtor dveh družabnih nogometnih iger Dribler in Zvezdni gool). S prijateljema Juretom in Bekijem se je iz Most odpravil proti Kodeljevemu. Usedli so se na klopco, takrat pa je mimo prišel fant. Bil je Matej. Nekaj minut jih je poslušal, potem se niso več menili zanj. Čez minuto pa je bil Matej v središču njihove pozornosti.

Kar zvrnil se je

»Videl sem fanta, ki se je kar zvrnil … Za sekundo sem pogledal okoli sebe, spreletelo me je – to je epileptični napad,« Gašper povzdigne glas in začne dramatično opisovati dogodek ob Ljubljanici, po katerem je bilo ležerno posedanje ob kavici hipoma pozabljeno. »Fanta, pomagati mu moramo!« je bil odločen takrat. Beki je poklical reševalce, Gašper in Jure sta dala fanta na bok, preverila jezik in ga pokrila. Vmes sta mu še podložila vrat. »Ga kdo pozna?« je Gašper vmes vprašal dve mimoidoči starejši občanki, ki sta z odprtimi usti opazovali filmsko bliskovito akcijo.

»Preden smo dobili reševalce, so nas dvakrat prevezali. Naj država to reši drugače, da bo odziv boljši,« opozarja Gašper in v isti sapi pohvali reševalce, ki so bili čez pet minut na kraju dogodka. »Epileptik mora imeti zdravilo,« je Gašperju odzvanjalo v glavi. Hipoma je preiskal Matejevo šolsko torbo in v žepu našel plastično tubo in listič s podatki fanta in mamino telefonsko številko. Na zdravilu je bil zapisan postopek, kako ga vstaviti. »Vedel sem, da je moja naloga, da pomagam. Zato nisem okleval,« pravi Gašper, ki je vsebino iztisnil v Matejevo zadnjico. To je 10-letnega učenca OŠ Kette in Murn iz Ljubljane rešilo smrti. Če ne bi nihče posredoval, bi lahko obležal na obrazu in se celo zadušil! Zatem so že prihiteli reševalci, ki so prevzeli fanta, Gašper pa je poklical Matejevo mamo Ireno Meško. »Bila je povsem mirna, jaz pa poln adrenalina. Pojasnil sem, da so Mateja odpeljali na pediatrijo, da smo ga oskrbeli,« razkriva Gašper vsebino pogovora.

Bolan od rojstva

»Večno bom hvaležna Gašperju in njegovima prijateljema, da so rešili Mateja,« mati Irena ne skriva hvaležnosti, ker je njen Matej danes živ­. »Počuti se dobro, v ponedeljek in torek je opravil še neke preiskave.« Domačini so vajeni teh situacij, okolica seveda manj. »Vemo, kaj narediti. Ni se pa še zgodil tak izreden dogodek,« pravi mati, ki je šele letos dovolila, da Matej iz šole do doma po koncu pouka hodi sam. Prej je ostajal v podaljšanem bivanju, zdaj pa tega za petošolce ni več. Nekaj sto metrov ima do doma. »Vem, da je dobro tudi za njegovo samozavest, a verjemite mi – vsak dan znova me skrbi. Oddahnem si, ko javi, da je že doma.« Tisti petek je mati med 14.00 in 14.30 čutila močne bolečine v glavi. Kot da bi slutila, da s sinom nekaj ni v redu.

»Ko me je poklical Gašper, me je prevel val veselja in strahu ter žalosti. V prvi vrsti sem bila vesela, da je ob sinu nekdo, ki mu je bilo mar zanj,« nadaljuje Irena, katere sin ima epilepsijo že od rojstva. Sprva so bili to vročični krči, ki pa jih po navadi otroci med 6. in 8. letom prerastejo. Matej jih ni, zato ima danes stalno terapijo. Jemlje zdravila, ta pa so namenjena blaženju učinkov in manjšanju možnosti za napade ter težave. »Matej se svojih težav ne sramuje,« poudari mati. »Čustven in srčen otrok je,« ga pohvali, prav tako je ponosna na njegovo prizadevnost v šoli. »Včasih ima težave, a zato toliko več truda in volje vloži v to.«

V teh dneh so jo Irena in otroka mahnili v Belo krajino, ne nazadnje so jesenske počitnice. Matej si bo nabral novih moči, potem pa v nove zmage. Tudi tiste nogometne. »Od letos je nogometni navdušenec. Veliko ve, pozorno spremlja vse, kar je povezano s tem športom. Prej pa je veliko časa namenjal dinozavrom,« še doda mama, Matej pa je letos že navijal za Chelsea, Olimpijo in Barcelono. Obeta se mu tudi obisk Ljudskega vrta in ogled ene od reprezentančnih tekem. Prej pa si bo še segel v roke z Gašperjem, ki ga je rešil najhujšega.

Prizadene odstotek ljudi

Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, zanjo so značilni napadi, ki imajo lahko različne oblike. Prizadene odstotek ljudi vseh ras in vseh socialnih razredov. Vzrok nastanka bolezni in simptomi so izrazito raznoliki. Pogosto so ti lahko posledica poškodbe možganov, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti. Napade razdelimo v dve skupini, in sicer na napade, pri katerih je motena funkcija možganov v celoti (splošni, generalizirani), in na napade, pri katerih je motena funkcija le dela možganov (delni, parcialni). 

Deli s prijatelji