Že nekaj dni po parlamentarnih kuloarjih kroži šala. »Zakaj premier Miro Cerar tako dolgo odlaša s predlaganjem svoje že tretje kandidatke za ministrico za izobraževanje?« Odgovor: »Samo zato, ker mu kot pravniku še ni uspelo izračunati, ali je Maja Makovec Brenčič s svojo postransko svetovalno dejavnostjo v minulih letih zaslužila več ali manj kot on (manj kot 353.000 evrov). Komaj se bo prepričal, da ni presegla tako imenovanega Cerarjevega praga, jo bo takoj predlagal za ministrico.« Strinjam se, ta setnikarcankarjanska šala pravzaprav sploh ni smešna. Iz več razlogov.
Bolj smešno je celo to, da je najverjetnejša Cerarjeva kandidatka za šolsko ministrico strokovnjakinja (redna profesorica) za mednarodno poslovanje, ki se spozna na marketing in na oglaševanje. Hecno, pa ne smešno, šele bo, če se bo, ko bo ministrica, tako kot Dušan Mramor izgovarjala, da bo o svojih dodatnih zaslužkih razkrila le tisti del podatkov, ki ga mora razkriti, drugega pa ne. Poleg tega sem prepričan, da se boste (četudi kislo) nasmehnili, če vas spomnim, da je Spomenka Hribar že spomladi leta 2011 predlagala, naj Makovec Brenčičeva prevzame vodenje tehnične vlade. Vodenje! Se še spomnite projekta Act Tank, ki ga je promoviral Marko Voljč? Prav v zvezi s tem projektom se je začelo govoriti, da bi kazalo zamenjati Cerarja in zdajšnjo vlado nadomestiti s tehnično, v kateri bi bila lahko tudi – Makovec Brenčičeva. Ne, res ni smešno. Sicer pa je bila Makovec Brenčičeva (kot predstavnica kapitala!) tudi v nadzornem svetu Žita, ki je sprejemal odločitve, katerih epilog je bila prodaja tega podjetja hrvaški Podravki. Pa saj je bila, bo kdo morda ugovarjal, tudi že podpredsednica nadzornega sveta Bobinčevega, pardon, velenjskega Gorenja. O, ja, je bila, in prav prek Franja Bobinca naj bi bila povezana s šaleško frakcijo SD. In kdo je danes predsednik nadzornega sveta Gorenja? Marko Voljč. Ali to pomeni, da se Cerar ne zaveda, da bo SD za afero Vebergate nagradil še z enim ministrskim foteljem? In predvsem: kaj ima vse to opraviti s šolstvom? No, lahko se naučimo, da vsaka, tudi Cerarjeva politična šola nekaj stane. Davkoplačevalce, koga drugega pa bi lahko.
