NA KOŽO

Šola brez pouka

Objavljeno 25. avgust 2012 01.00 | Posodobljeno 24. avgust 2012 21.05 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Res prekleto veliko je treba vedeti, da znamo opaziti, kako malo vemo.

Bojan Budja.

Politiki nam grozijo, da bomo švicali tudi jeseni, eni dodatne litre telesnih tekočin oddajajo že te dni. Pa ne zgolj zaradi zunanjih temperatur. Denimo oni, ki si niso pustili odvzeti čarov meseca junija in se šele zdaj mučijo z maturitetnimi polami, tudi tisti, ki so se, kdo ve, zakaj, zamerili profesorjem ter bili nagrajeni s popravci. Ne bi bil rad v njihovi koži. Te dni sem prebral, da ima dijak v primeru popravnega izpita iz matematike manko znanja v obsegu kar desetih ur na teden. Ni druge kot nadoknaditi ga na račun prisilno reduciranih počitnic.

Bližajoči se prvi šolski dan je prebudil tudi prvega šolskega sindikalista Branimirja Štruklja. Ondan je ponovil, da bodo vladni varčevalni ukrepi neizpodbitno vplivali na kakovost javnega šolstva. Pa sem se spomnil Švice; da ne bo pomote, niti najmanj ne zaradi napovedanega švicanja. Ob jezeru Pfäffikersee v kantonu Zürich leži mesto Wetzikon. Tamkajšnja šola je gimnazijskim dijakom naložila, da morajo znanje iz matematike, nemščine, kemije, biologije, športa in dveh tujih jezikov usvajati sami. Brez pomoči učiteljev, predavanj, učbenikov. Edino, kar jim je bilo dano, je bila seznanitev z učno snovjo na začetku šolskega leta. Svoboda, ki bi ji slovenski srednješolci gromko nazdravili s kombinacijo vodke in redbulla, nemara v sožitju s kakšnim džojntom, revnejši kar s cvičkom. Lahko da so bili na začetku podobno veseli tudi mladi Švicarji. Pa čez leta?

Saj ne bi verjeli. Že v prvem poskusnem letu s tremi razredi je pouk brez učiteljev prinesel domala enake rezultate, kot so jih dosegli gimnazijci v oddelkih s klasičnim poukom. Leto pozneje je bil šok še večji; povprečje ocen se je dvignilo, klasika je bila dotolčena do kolen. Pa sploh ni šlo za kako revolucionarno metodo. Vsega je bil kriv ukaz kantonalne oblasti, da morajo šole varčevati, gimnazija v Wetzikonu je morala skrčiti izdatke za letnih 900.000 frankov ali 7 odstotkov plačnega proračuna. Za uvod so se lotili odpravljanja izbirnih predmetov, nato združevanja razredov, naposled je prišla na vrsto še na videz samomorilska ideja o pouku brez šole.

Švicarski samouki sporočajo veliko tega. Zavrgli so dokaze o nesamostojnosti, nesposobnosti samoorganiziranja, neinovativnosti mlade generacije. Z dokazanim čutom odgovornosti so preverjeno nared za univerzo. Vedo, kdaj in kako se učiti. Mladost si dozirajo sami. Res prekleto veliko je treba vedeti, da znamo opaziti, kako malo vemo.
 

Deli s prijatelji