NOVO MESTO – Najstarejši narodni dom na Slovenskem, narodni dom v Novem mestu, ki že leta propada in je velika črna pika dolenjske prestolnice, bi morali v ponedeljek začeti obnavljati. Najprej nameravajo zamenjati streho, in čeprav je cesta, ki v starem mestnem jedru vodi mimo tako imenovanega Sokolca, že zaprta, na domu ni krovcev. Razlog: spor med mestno občino Novo mesto, ki je lastnica propadajočega objekta, in kulturniki, Avtonomno kulturno cono Sokolc, ki bi se morali na poziv občine izseliti iz stavbe. Da obnova steče, mora biti stavba zaradi varnosti prazna, to pa, kot poudarjajo na občini, ne pomeni, da narodni dom kulturnikom ne bo na voljo tudi po obnovi, prav nasprotno; pa ne le sokolcem, ampak tudi drugim ustvarjalcem, ki potrebujejo svoj prostor.
Stavba je zaprta, na njej pa med drugim poziv sokolcev k uporu, ki se kot požar širi po družabnih omrežjih, a ima različne odzive. »Rok za zapustitev objekta je bil petek, 30. september, zato je mestna občina v soboto, 1. oktobra, pregledala stanje in zamenjala ključavnice vhodnih vrat. Pozneje v soboto je lastnike izvajalec tehničnega varovanja občinske stavbe narodnega doma obvestil, da je vhod v stavbo onemogočen, saj so uporabniki zamenjano ključavnico onesposobili in pred vrata iz notranje strani postavili ovire, ki so onemogočale vstop in nemoteno zagotavljanje varnosti v stavbi,« so sporočili z mestne občine. Občino vežejo roki, saj je pogoj ministrstva za kulturo, da do 15. novembra investitor odda zahtevek za izplačilo upravičenih sofinancerskih sredstev.
Zažgali vrata, obesili zvezdo
Glas Sokolske skupnosti, ki izpostavlja svoje umetniško, humanitarno in družbeno-koristno dejavnost, pa poudarja: »Ko smo izvedeli za obnovo strehe, smo glede našega delovanja v zgradbi povprašali tako arhitekta kot tudi kabinet župana in večkrat nam je bilo zagotovljeno, da v stavbi lahko ostanemo kljub sanaciji strehe. Ob zadnjem obisku na občini pa so nam z nasmeškom vročili kuverto, v kateri je bilo zgolj obvestilo o izselitvi – z drugimi besedami ukinitvi – avtonomne cone v treh dneh! Glede na podpisan dogovor, ustna zagotovila in vzpostavljene kanale komunikacije smo bili popolnoma šokirani, saj nismo pričakovali takšnega neposluha, nerazumevanja in popolne netolerance do alternativnega delovanja.«
Hkrati županu mestne občine Gregorju Macedoniju sporočajo, da bodo »v skrajnem primeru s pomočjo tovarišev iz vse Slovenije in tudi drugih evropskih držav stavbo in idejo o avtonomiji in svobodi branili pred izpraznjenem, privatizacijo in uničenjem do zadnjega človeka in atoma moči.«
Dodajajo pa, da verjamejo, da je v najvišjem interesu obeh strani, da neljubih dogodkov ne bi bilo, zato so znova predlagali sestanek, na katerem bi prišli do kompromisnih rešitev, ki bodo omogočile tako obnovo strehe, pri kateri so pripravljeni aktivno sodelovati, kot tudi ohranitev evropske tradicije skvotov in avtonomnega delovanja do skupnega načrtovanja prihodnosti dejavnosti, aktivnosti in ustvarjanja v narodnem domu. Kot smo izvedeli, je na njihov predlog župan Macedoni že odgovoril in, kot kaže, sta obe strani pripravljeni na dialog, bo pa zagotovo postavljala glavne pogoje lastnica stavbe, torej občina, kjer pa poudarjajo, »da bo obnova omogočila številnim zainteresiranim kulturnim ustvarjalcem nove prostore za umetniško izražanje, povezovanje in delo, nikakor pa obnova ne pomeni odrekanja podpore različnim kulturnim in ustvarjalnim skupinam«.
Po pričakovanjih tudi v stavbi po novem ne bo več mogoče bivanje kot zdaj, ko naj bi v Sokolcu stanovalo šest ljudi (in trije psi).
Na nastalo konfliktno situacijo so se odzvali iz svetniške skupine Solidarnost. Uroš Lubej in Nina Jakovljević poudarjata, da se občina upravičeno hvali, da je po več desetletjih propadanja končno pridobila denar za obnovo strehe in pročelja, ob tem pa pozablja na dejstvo, da so bili edini, ki so v zadnjih desetih letih aktivno skrbeli za objekt in ga reševali pred propadanjem s številnimi delovnimi akcijami in lastnim vlaganjem prav člani AKC Sokolc. Narodni dom in njegovi uporabniki so bili v zadnjem času kar trikrat deležni hudih napadov skrajnih nacidesničarskih skupin, dvakrat so zažgali znamenita vrata objekta, potem pa so na vrata obesili še rdečo zvezdo, prebodeno z nožem, na katerem je bil narisan kljukasti križ – simbol Hitlerjevega nacizma.
»Ker je občina kljub sklepu občinskega sveta kamero namestila šele po zadnjem napadu, bodo krivci najverjetneje spet ostali nekaznovani. Še huje: z občinskim izgonom družbeno angažiranih umetnikov iz Sokolskega doma so nacisti očitno vendarle dosegli svoj namen,« sta izpostavila Lubej in Jakovljevićeva.
