V sredo smo se tudi Slovenske novice pridružile ekipi raziskovalk in raziskovalcev Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki se že dolga leta vsak konec avgusta odpravijo na Triglavske pode, kjer raziskujejo Triglavski ledenik, in v živo doživeli to, na kar geografi že leta opozarjajo – njegovo neverjetno hitro taljenje in izginjanje. A ker je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega, smo bili tudi priče najnovejšemu odkritju geografov, in sicer najvišje jame v Sloveniji.
Najnovejše žalostno odkritje
Kar precej žalostno doživetje je, ko na Kredarici vse vrvi in so vse oči in želje številnih planincev usmerjene izključno v smeri Triglava, potem pa nam geografi, ki so bili od ponedeljka do petka del te silne mase hribolazcev, postrežejo s prav šokantnimi podatki o vedno bolj drobni zaplati, ki v času obleganja našega očaka ne zanima prav nikogar drugega, razen njih. Po zadnjih in kar najbolj uradnih meritvah namreč Triglavski ledenik meri le še 0,7 hektara, kar pomeni, da lahko že v nekaj letih izgine!
Vse tanjši je Geografe zadnja leta, ko vsako leto izmerijo manj ledenika, vse bolj zanimata starost ledu in debelina. Tako so leta 2013 s posebnimi radarskimi napravami s pomočjo kolegov iz Italije izmerili največjo debelino osem metrov, povprečno pa tri metre. Pavšek je prepričan, da bi letos izmerili polovico manj, če bi naredili takšne raziskave. |
»Po ne zelo sneženi zimi in enem najtoplejših poletij v zadnjih desetletjih je bil takšen rezultat pričakovan. Če se bo to še kdaj ponovilo, in ob podnebnih spremembah se bo zelo verjetno, bo ledenik zelo kmalu izginil. Ne bo ga več,« nam razloži geograf Miha Pavšek, eden najbolj strastnih in dolgoletnih raziskovalcev ledenika.
Na Triglavu čevapčiči, led pa izginja
Seveda vsi vemo, da gre za podnebne spremembe, čeprav nekateri še kar vneto zatrjujejo, da je to posledica rednih naravnih ciklov. Kako pa geografi, ki se vsako leto trudijo z raziskavami, doživljajo to izginevanje Triglavskega ledenika? »Geologi, ki vse merijo v tisočletjih in celo v milijonih let, po navadi zamahnejo z roko. Osebno sem prepričan, da gre za našo krivdo in naš način življenja, za kar je vse več dokazov. To sem opazil te dni na Kredarici. Ravno včeraj smo bili na Triglavu in tam so eni pekli čevapčiče, pivo pa je teklo v potokih. Če malo pretiravam, ledenik izgineva prav zaradi takšnega obnašanja. Je pa tudi res, da je samo tri zimske mesece po ves dan v senci, druge letne čase pa je vsak dan osončen. Ker je zaradi kamenja in prahu na površju črn, to še bolj vpija svetlobo in se zaradi tega še bolj tali,« je razložil.
Ostanek ledenika, katerega kapa se je potegnila visoko v ostenje Triglava, že nekaj časa sploh ni več ledenik v pravem pomenu besede, saj niti nima več glavne značilnosti ledenika – ledeniške razpoke. Poleg tega se ne premika več in je razdrobljen na več zaplatic.
Ledenik se umika v podzemlje
Se pa ob izginevanju ledenika s površja zemlje dogaja drug zanimiv pojav, zaradi katerega dela geografom ne bo zmanjkalo. Med sprehodom po ostankih nekoč veličastnega ledenika naletimo na dva člana ekipe raziskovalcev GIAM ZRC SAZU, geomorfologa Jureta Tičarja in Roka Baškovča. Ravnokar sta prilezla iz brezna in prav dobre volje sta bila videti. Kako ne bi bila, če pa sta v nekaj dneh našla kar 41 novih jam oziroma brezen! Njuna naloga v tem raziskovalnem tednu je namreč, da iščeta jame, se vanje spustita, jih opišeta oziroma narišeta načrt, določita GPS-lokacijo in jih registrirata.
Le oprema s helikopterjem Raziskovalci GIAM opravljajo raziskave že od leta 1946 in so na podnebne spremembe začeli opozarjati, že preden se je o njih začelo na veliko govoriti. Zato ni nič nenavadnega, da v teh letih za raziskave na najvišji točki Slovenije nikoli niso uporabljali helikopterskega prevoza, ampak so hodili peš. Tudi letos, ko je ekipo sestavljalo od 10 do 12 geografov, geodetov in geomorfologov, je bilo tako. Le več sto kilogramov opreme jim je pripeljal vojaški helikopter, pa še to v sklopu redne oskrbe meteorologov, ki se redno izmenjujejo v domu na Kredarici. Tako se lahko geografi pohvalijo, da zaradi njih ni izginil niti droben delček ledenika. Tudi mi smo šli do Kredarice kar lepo peš. |
»Letos je raziskovanje podzemlja zelo zanimivo, saj se je ledenik umaknil, namesto njega pa se odpirajo jame in brezna. Tukaj jih je ogromno, ki še niso raziskane. Zanimivo je, da je v večini sneg oziroma led in da lahko zato opravimo izotopske analize, ki nam bodo pokazale, koliko je ta led star. Ledenik se je odmaknil s površja, v podzemlju pa živi naprej,« nam je razlagal Jure Tičar z oddelka za fizično geografijo GIAM ZRC SAZU. Žal pa sta pri svojem delu opazila tudi, kako veliko smeti in izgubljenih predmetov je ostalo v jamah. »Zdi se, kot da so pred leti v te jame metali smeti, veliko jih je tudi noter naneslo. Pod vpadnico Triglava sva našla zelo stare predmete, na primer prvi model mobilnega telefona, nokio z anteno, pa zelo stare smučarske palice,« doda Rok.
Najvišja jama pri nas
A ne samo, da so se brezna kar po vrsti odpirala pod njunimi nogami, Juretu in Roku se je smejalo tudi zato, ker jima je uspelo prav na dan našega obiska odkriti najvišjo jamo v Sloveniji. Do zdaj je bila najvišja na 2550 metrih, njuna, ki še nima imena, pa je tik pod vrhom Triglava, na nadmorski višini nad 2700 metri! Ker morata jamarja novim jamam in breznom naproti, o najnovejšem odkritju povprašam še Miho Pavška.
»Res je, verjetno gre za najvišjo jamo v Sloveniji, moramo samo še vse uradno določiti in registrirati. Jama je nad ledenikom, tik pod vrhom Triglava. Vhod vanjo se odpre, ko izgine sneg,« razloži in še malce razburka našo radovednost, ko pove, da so leta 2011 podobno brezno našli na Kaninu. »Jamarji so šli pod ledenik in odkrili jamo, ki je bila globoka kar 400 metrov! Res je, raziskav tukaj, pod Triglavom, nikakor ne bo zmanjkalo, saj se led s površja seli v podzemlje.«
S 40 na 0,7 hektara Triglavski ledenik je konec 19. stoletja meril prek 40 hektarov in je segal vse do roba severne stene. Deli ledu so padali celo v dolino Vrat! Leta 1946 so izmerili še 14 hektarov, v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so na njem še veselo smučali, potem se je začel zelo hitro taliti. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razpočil na dva dela. Leta 1995 je bil velik še tri, ob meritvah leta 2003 pa se je prvič spustil pod hektar, in sicer na 0,7. Leta 2014 je spet dosegel 3,6 hektara, lani je meril en hektar. |
Vse tanjši je Geografe zadnja leta, ko vsako leto izmerijo manj ledenika, vse bolj zanimata starost ledu in debelina. Tako so leta 2013 s posebnimi radarskimi napravami s pomočjo kolegov iz Italije izmerili največjo debelino osem metrov, povprečno pa tri metre. Pavšek je prepričan, da bi letos izmerili polovico manj, če bi naredili takšne raziskave. |
