ZAGREB – Hrvaška zadruga pridelovalcev oljčnega olja Paićuša letos ni podelila nagrade za najboljše ekstra deviško oljčno olje, ki ga prodajajo v trgovinah. Kot pojasnjuje predsednik zadruge Nedjeljko Fistonić, niti eno od olj ni zadostilo kriterijem ekstra deviško, čeprav so to vsi imeli navedeno na deklaraciji. Katera olja so poskusili, ni želel razkriti, je pa dejal, da je dovolj podatek, da niti eno od olj ni zadostilo z zakonom predpisanim pogojem. Zaveda se, da je bila sezona oliv slaba, kljub temu pa kaj takšnega niso pričakovali.
Niso primerna za prehrano
Analizo so opravili v laboratoriju Zavoda za javno zdravje Split, kjer so za hrvaško Slobodno Dalmacijo pojasnili, da večina letošnjih olj, ki so jim bila dostavljena v laboratorij, ni primerna za človeško prehrano, saj imajo več kot dva odstotka prostih maščobnih kislin. V Sloveniji lahko ima ekstra deviško olje po zakonu do največ 0,8 odstotka prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, deviško oljčno olje do 2 odstotka, kar ima pa več omenjenih maščob, se imenuje lampantno oljčno olje (za to na Hrvaškem pravijo, da ni primerno za prehrano).
Težave tudi na tržnici
V splitskem laboratoriju zatrjujejo, da niso problematična zgolj olja s polic trgovin, temveč tudi mnoga olja domače proizvodnje, ki jih je mogoče najti na lokalnih tržnicah: »Od leta 2011 do 2014 smo analizirali 270 vzorcev olja, pridobljenega iz oliv, ki smo jih dobili na tržnicah in v gostinskih objektih, kar 45 odstotkov olj pa ni ustrezalo predpisom. Vzrok za neskladnosti so največkrat parametri, ki kažejo na oksidacijske spremembe in mešanje z rafiniranim oljem.«
