LJUBLJANA – Ustavni sodniki so soglasno sprejeli sklep, da začasno zadržijo prestajanje zaporne kazni prvaka opozicije Janeza Janše. To pomeni, da bo Janša do odločitve ustavnega sodišča lahko odšel iz zapora in nemoteno opravljal delo poslanca.
Janša se je na ustavno sodišče pritožil zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi Patria. V kazenski zadevi je bil obsojen na zapor in 37.000 evrov denarne kazni.
Janša je v ustavni pritožbi predlagal, naj sodišče zadrži izvršitev sodbe, kar bi pomenilo, da bi najmanj do dokončne odločitve prišel iz zapora.
Sklep je sprejelo soglasno. |
Sodniki se niso izločili
Do kršitev pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja naj bi prišlo, ker pritožnikovim zahtevam za izločitev sodnikov Barbare Klajnšek, Branka Masleše in Maje Tratnik ni bilo ugodeno. Pritožnik graja zlasti ravnanje vrhovnega sodnika Branka Masleše, ko naj bi si kot predsednik vrhovnega sodišča izbral primer, v katerem bo sodil, čeprav je bil ta že v odločanju, tako da so mu bile poznane tako zadeva kot stranke. Meni, da glede vrhovnega sodnika Masleše niso bili podani samo objektivni razlogi, ki so porajali dvom o njegovi nepristranskosti, temveč tudi subjektivni razlogi. Pri očitanju nepristranskosti pritožnik omenja tudi vrhovno sodnico Majo Tratnik.
Kaj pa na Finskem?
Janšev odvetnik opominja na abstraktni opis očitanega kaznivega dejanja v izreku prvostopenjske sodbe, zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja v konkretnem delu njegovega opisa pa naj ne bi bili konkretizirani in opisani. Janša zanika, da je očitano storil, pritožnik pa navaja tudi, da je absurd v tem, da se nekdo ne obsodi zato, ker je sprejel obljubo provizije, obsodi pa se zato, ker je spremljal priprave na izvedbo postopka, ga nadzoroval in bil obveščen, kateri lokalni zastopnik naj se predlaga. Ob tem omenjajo tudi finsko sodišče, ki je finske državljane oprostilo obtožbe, da so storili kaznivo dejanje dajanja podkupnine.
Pritožnik zatrjuje tudi, da je bil kazenski postopek zoper njega nepošten in da mu je bila kršena pravica do (učinkovite) obrambe. Meni, da je lahko glede na nejasne očitke kaznivo dejanje zgolj zanikal, saj se je nemogoče braniti zoper očitek, da je storil kaznivo dejanje na neugotovljenem kraju, v neugotovljenem času in na neugotovljen komunikacijski način.
Indična sodba
S sprejemom indične sodbe, tako meni pritožnik, naj bi sodišča kršila domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS in posledično pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. Pritožnik navaja, da sodišče v njegovem primeru indicev ni uporabilo kot kontrolni dokaz za potrditev ugotovljenih dejstev, temveč je indice uporabilo kot dejstva, pri čemer indici sploh ne izhajajo iz njegovih ravnanj, temveč iz ravnanj drugih.
Pritožnik poudarja, da na podlagi pravnomočne kazenske sodbe Janša že prestaja kazen zapora, poseg v osebno svobodo pa naj bi bil eden najhujših posegov v človekovo osebnost, integriteto in dostojanstvo, zato so predlagali ustavnemu sodišču zadržanje izvršitve pravnomočne obsodilne sodbe in to, da naj ustavno pritožbo obravnava absolutno prednostno. Opozarjajo tudi, da je bilo z odvzemom poslanskega mandata poseženo v pasivno volilno pravico. Ustavno sodišče mu je mandat do nadaljnjega vrnilo.
Ustavno sodišče bo odločalo, ali so bile kršene človekove pravice
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. Presodilo bo, ali so bile z izpodbijanimi sodbami kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
Ustavni sodniki ugotavljajo še, da je treba upoštevati možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v širšem pomenu. Zaradi posebnih okoliščin, ki so podane v tem primeru, lahko te nastanejo, če bi se izkazala pritožnikova ustavna pritožba za uspešno.
Dobro delujoča opozicija je temelj demokracije
Sklenili so še, da Janša izvršuje poslanski mandat, ustavni sodniki pa v današnji odločbi pišejo, da je Janša predsednik največje opozicijske stranke, dobro delujoča opozicija pa je po prvem členu ustave v vsakokratni izvršilni oblasti eden od temeljev demokracije. Dodajajo, da je »za tehten premislek najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih potreben ustrezen čas«.
Z zadržanjem izvajanja Janševe zaporne kazni so se, kot pojasnjujejo, ustavni sodniki odločili, ker obstaja »možnost nastanka navedenih težko popravljivih ali morebiti celo nepopravljivih škodljivih posledic, je tako treba pripisati odločujočo težo«. Če bi se izkazalo, da izpodbijane sodbe temeljijo na kršitvah človekovih pravic, bi jih bilo treba razveljaviti oziroma spremeniti. Ob morebitni zavrnitvi ustavne pritožbe bi to pomenilo le ponovno vzpostavitev stanja, ki v tem trenutku že obstaja. Torej bi se Janša vrnil v zapor.
