Peter Misja je predsednik komisije Skupnosti občin Slovenije za turizem in predsednik Turistične zveze Slovenije, obenem pa župan turistično uspešne Občine Podčetrtek, zato o turizmu gotovo veliko ve. Oseminštiridesetletnik, ki je po poklicu strojevodja inštruktor, največje težave za hitrejši razvoj turizma pri nas vidi v birokratski miselnosti ljudi na položajih.
Kakšna je v nekaj stavkih trenutna turistična slika Slovenije?
Turizem v zadnjih letih v Sloveniji izjemno narašča. Že leta 1986 smo imeli več kot 10 milijonov prenočitev, katerih število je ob osamosvojitvi zelo padlo, v zadnjih letih pa smo znova presegli to številko. Glede na množice turistov, ki se stekajo v Slovenijo, bi lahko imeli letos 11–12 milijonov prenočitev. V prvih petih mesecih letos smo imeli osemodstotno rast prihodov in šestodstotno rast prenočitev v primerjavi z lanskim letom. Zgradili smo kar nekaj novih hotelov, apartmajev, kampov in zasebnih sob, tako da imamo kapacitet dovolj, žal pa imamo slabe ceste ter železniške in letalske povezave. Iz Ljubljane v Koper z avtobusom ali vlakom potujemo tri, štiri ure. To je absurd.
Slovenska turistična organizacija, ki naj bi skrbela za promocijo Slovenije v svetu, je bila leta 2012 tik pred propadom. Danes opravlja svojo vlogo?
Takrat smo s sedanjim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom spisali amandma in zagotovili dodatne tri milijone, da nismo popolnoma uničili promocije turizma, ki za tisto v tujini ni imel niti evra, brez nje pa turizem ne more preživeti. Danes za to namenjamo 12 milijonov evrov, ogromno smo naredili za digitalizacijo, prenavljamo spletno mesto … Sodelujemo na turističnih borzah v Moskvi, Berlinu, Londonu, medtem ko moramo Japonsko, Kitajsko in druge oddaljene države obdelovati skupaj s sosednjimi državami.
Stereotipno poudarjamo lepote države. Je to mantra za lastno tolažbo ali bi jih res lahko dobro prodali?
Imamo zares izjemne možnosti, iz prestolnice je 50 kilometrov do Postojne, 100 kilometrov do morja, od koder smo v dveh urah med gorami. Kje je še tako? A to še zdaleč ni dovolj. Smernice so se namreč spremenile, danes nihče več ne pride za 14 dni poležavat, ampak pripotuje za štiri dni in želi imeti na voljo kolo in kolesarske steze, ki jih imamo premalo. Ključ je v ponudbi aktivnega preživljanja počitnic, posebno velike možnosti imamo v športnem turizmu.
Kakšne so trenutne smernice v turizmu?
Da turisti potujejo iz kraja v kraj, in to se v Sloveniji še kako da, ker razdalje niso utrujajoče dolge. V Podčetrtku v Termah Olimia srečujemo goste, ki pridejo za tri dni, tri dni so preživeli v Ljubljani, tri pa na Gorenjskem.
Koliko turistov na leto obišče Slovenijo?
Več kot 2,5 milijona.
Koliko ljudi pri nas živi od turizma?
Neposredno jih je v turizmu zaposlenih okoli 60.000, še enkrat toliko je posredno vezanih na turistično dejavnost, od serviserjev, obrtnikov, vzdrževalcev, sezonskih delavcev … Turistična industrija zaposluje več kot 110.000 ljudi.
Koliko panoga prinese v državni proračun?
Turizem predstavlja več kot 12 odstotkov BDP, kar pomeni 2,5 milijarde evrov. Cilj je zaslužiti 3 milijarde evrov.
Je to veliko ali malo?
Morda se ne zdi tako veliko, vendar je to, denimo v primerjavi s Hrvaško, ki ustvari dobrih 7 milijard evrov prihodka od turizma, v bistvu zelo veliko.
Kateri turizem bomo razvijali v Sloveniji? Masovni, visoki, specifični, kot denimo zdravstveni …?
V Sloveniji se ukvarjamo s turizmom 365 dni na leto, medtem ko se sosedi le tri mesece, kar je za njih po svoje tragično. Seveda pa je v turizmu treba spremljati globalne smernice, ki se spreminjajo. Predvsem se mi zdi pomembno, da je zaradi klimatskih, demografskih in še katerih sprememb, predvsem pa zaradi varnosti, Slovenija čedalje bolj zaželena destinacija. Zato si želim dobro organiziran aktivni turizem s skupnim poudarkom zdravo, aktivno in zeleno.
Katera je ključna težava razvoja slovenskega turizma?
Še vedno neverjetna okostenelost sistema in popolnoma zgrešeni zakoni. V Občini Piran, denimo, se že 15 let trudijo podaljšati pristajalno stezo na letališču. Še večja težava je dobiti vsa soglasja za igrišče za golf. Če k temu dodam, da eno samo prireditev ureja 425 zakonov in uredb, pa plačilo za razne avtorske pravice, se čudim entuziastom v turizmu, ki vztrajajo. Spremembe se dogajajo prepočasi, zavirajo pa jih že vrsto let iste ustanove in isti ljudje.
Precej je govora o Airbnb, booking.com, spletnih portalih.
In še petih drugih sistemih spletnega mreženja, ponudbe. Vsi omenjeni sistemi so dobrodošli, težava je pri nas. Naši zakoni od sobodajalca zahtevajo preveč. Soglasje 75 odstotkov stanovalcev v bloku, kategorizacijo, uporabno dovoljenje, vpis v register, v davčni register, vodenje knjig, pobiranje turistične takse, in to za oddajanje ene sobe. V svetu je vse to v sklopu pavšala, se pravi poenostavljeno. Seveda pa so vsi v enakem položaju. Menim, da je treba stvari zakonsko poenostaviti, izenačiti zakonodajo za vse, trg liberalizirati in omogočiti delovanje vsem, predvsem pa morajo imeti vsi enake dolžnosti. In takrat bodo tudi vsi prodajalci prek spletnega mreženja dobrodošli.
Se kaj premika?
Pripravili smo nov gostinski zakon, ki poenostavlja stvari. Upam, da bomo tudi oddajanje uredili tako, kot so ga denimo v Avstriji – tam se je to uredilo čez noč. Vendar moram povedati, da sem bil velikokrat na raznih sestankih na javni upravi in ministrstvih, ko smo se že skoraj dogovorili, se je vedno našel nekdo, ki je rekel ne. In spet ni šlo. Pričakujem, da bomo zakone uskladili in jih v enem letu pripeljali skozi procedure. Vendar nisem prepričan.
Kje je razlog za zaviranje?
Birokratska miselnost. Zato tudi javne prireditve, od veselic naprej, zaradi neverjetnih zahtev težko preživijo.
Se v Sloveniji izplača vlagati v turizem?
Če bomo uspešno izpeljali digitalizacijo promocije in dobro pripravili tujski marketing, je turizem naša edinstvena priložnost. Zagotovo.
