LJUBLJANA – Predsednice in predsedniki slovenskih sodišč so na današnjem posvetu sprejeli skupno izjavo, v kateri so odločno zavrnili očitke o kakršni koli politični motiviranosti svojega delovanja ter podprli pravico in dolžnost vsakega sodnika, da odloča neodvisno, skladno z ustavo in zakonom ter po lastni vesti.
V izjavi za javnost poudarjajo, da se delovanje slovenskih sodišč sicer občutno izboljšuje, odgovornosti za odločitve drugih dveh vej oblasti in njihove sistemske posledice pa sodstvo ne more sprejeti. Svoje napake, ki se jih zavedajo, sistematično odpravljajo, se pa ob tem zavedajo tudi nizke stopnje zaupanja, ki ga uživajo v javnosti. »Ob tem pa ne moremo spregledati dejstva, da je sodstvo najvišjo stopnjo zaupanja uživalo okoli leta 2000. Gre za obdobje, v katerem je nastalo največ sodnih zaostankov, zastaralo največ zadev, sodni postopki so bili najdaljši, delovanje sodnega sistema pa najslabše,« še navajajo in dodajajo, da se povprečni časi odločanja skrajšujejo.
Problematični so odzivi vplivnih ljudi
V primerih, kjer so v postopkih udeleženi vplivni ljudje, pogosto prihaja do odzivov, »ki merijo na izpodbijanje verodostojnosti tako posamezne odločitve kot tudi sodstva kot celote,« to pa vpliva na splošno zaupanje sodiščem, še menijo. »Z vidika osebne prizadetosti obravnavanega ali obsojenega posameznika so takšne izjave morda lahko razumljive. Pomembno težo pa jim daje družbenopolitična vloga posameznika v družbi in odmev takšnih besed na najširši ravni. Ravno takšni odzivi uživajo visoko pozornost javnosti ter pomembno vplivajo na splošno zaupanje, kot tudi ravnanje drugih posameznikov v njihovih sodnih postopkih ne glede na siceršnje splošno delovanje sodišč. Na najširši ravni lahko vodijo tudi do nadaljnjih slabo premišljenih zakonskih in sistemskih rešitev, ki bi zaradi partikularnih interesov utegnile v prihodnosti ponovno negativno vplivati na delovanje sodnega sistema in posledično pravne države kot celote.«
»Sodstvo se ne more in se ne bo spuščalo na raven političnega diskurza. Merilo kakovosti odločitve v konkretni zadevi ne sme biti zadovoljstvo posameznika z njenim izidom,« so predsedniki sodišč še zapisali in dodali, da je kritiko sodnih odločb vsakič mogoče podati tudi na način, ki hkrati ne zmanjšuje ugleda sodišča ali celotnega sodstva.
Kljubovali bodo pritiskom
Ob tem predsedniki sodišč soglašajo s stališčem sodnega sveta, da lahko sodniki moralno moč in integriteto slovenskega sodstva najbolj zavarujejo tako, da kljubujejo pritiskom nosilcev političnega odločanja in medijev in pri odločanju v vsakem posameznem primeru ohranijo osebno pokončnost in zavezanost pravičnosti ter pravu. Pogoja za takšno delo pa sta dejanska neodvisnost sodnika in odgovoren odnos ključnih družbenih déležnikov v njihovem javnem delovanju.
