Sodnik ne upošteva 
želja svoje kolegice

LJUBLJANA – Florijan Gašperin, edini izmed 18 vpletenih v zadevo Podkupljivi tehnični pregledniki, ki ni priznal krivde za očitana mu kazniva dejanja jemanja podkupnine in zlorabe položaja, bo moral na sojenju še naprej gledati ljubljansko okrožno sodnico Dejano Fekonja. Slednjo je hotela izločiti njegova obramba, enak predlog pa je podala tudi sama sodnica. A predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je zahtevo, kot nam je potrdil Gašperinov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar, zavrnil.

Gašperinova obramba in sodnica sta na predobravnavnem naroku v rokah držala svežo odločitev ustavnega sodišča, ki je v primeru Oliverja Mačkića iz Trebnjega razveljavilo sodbo, s katero je bil ta obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine.

Mačkić se je v kazenskem postopku znašel skupaj z drugimi soobtoženimi, a ker mu zaradi pobega niso mogli vročiti obtožnice, je sodišče obsodilo le soobtožene, postopek zoper pritožnika pa je izločilo. Dokončali so ga šele, ko so ga na podlagi tiralice prijeli. Sodbo mu je takrat izrekel sodnik, ki je prej obsodil soobtožene. Tu je nastala težava, saj je bil že v opisu dejanskega stanja v izreku prve sodbe vsebovan opis, da je pritožnik s soobtoženimi in drugimi sodeloval v hudodelski združbi. S tem je po mnenju ustavnega sodišča sodišče v sodbi zoper soobtožene »prejudiricalo presojo pritožnikove krivde v poznejšem izločenem kazenskem postopku«. Ker pa je v zadevi odločal isti sodnik, v tem primeru ni več mogoče govoriti o nepristranskem sojenju. »Sodišče je s takim upravljanjem kazenskega postopka ustvarilo videz, da ima predsednik senata vnaprej ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja, pritožniku pa je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena ustave,« so sklenili ustavni sodniki.

Bodo dokazi izločeni?

Gašperinova obramba je bila prepričana, da bi se morala sodnica zaradi takšne odločitve ustavnega sodišča izločiti, saj so soobtoženi v primeru podkupljivih tehničnih preglednikov že prej priznali krivdo in jih je že obsodila. Sodnica temu ni nasprotovala oziroma bi to, kot je dejala, tako ali tako storila. Svojo izločitev je predlagala še pred odločanjem o morebitnih nezakonito pridobljenih dokazih, saj da ne ve, v kateri fazi naj se sodnik potemtakem izloči.

Kovačič Mlinar nam je pojasnil, da je predsednik sodišča menil, da odločba ustavnega sodišča ne pokriva primerov, ko soobtoženi krivdo že priznajo oziroma s tožilstvom sklenejo sporazum. Ker sodnik tem obtožencem ne sodi vsebinsko, ne prejudicira presoje krivde. Odvetnik se s takšno razlago še vedno ne strinja, saj je bil njegov klient v izreku sodb soobtoženim omenjen konkretno, prav tako je konkretno opisana njegova vloga. Zato razmišljajo o tem, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.

Na vprašanje, kdaj bi se lahko začelo sojenje Gašperinu, nam Kovačič Mlinar ni znal odgovoriti, saj mora sodišče prej odločiti še o morebitno nezakonito pridobljenih dokazih. Na predobravnavnem naroku je med drugim opozoril na odredbe, ki sta jih izdala preiskovalni sodnik in specializirano državno tožilstvo in ki vsebujejo zapise pogovorov med vpletenimi v bosanskem jeziku. Ker pa te besede niso bile prevedene v slovenščino, gre po mnenju obrambe za kršenje določb zakona o kazenskem postopku. »Sodišče in obramba v predkazenskem postopku ne moreta naknadno preveriti zakonitosti odredb, saj so nerazumljive, ker niso v slovenskem jeziku,« je pojasnil in še, da vse to velja, tudi če sodišče ta jezik razume. »Vseeno je, ali gre za bosanski ali kateri koli drugi jezik, na primer kitajski.«