DEDIČI

Sodnik ji dolguje sto tisočakov zapuščine

Objavljeno 13. oktober 2012 09.41 | Posodobljeno 13. oktober 2012 00.49 | Piše: Aleksander Brudar

Jolanda Kuhta še vedno čaka na izplačilo dediščine.

Kuhtova, ki se želi preseliti v večje stanovanje, je z živci čisto na koncu (foto: Dejan Javornik).

BOHINJSKA BISTRICA – »Utrujena sem od tega. Od sodnika je zelo nekorektno, da mi še ni dal 100.000 evrov. Če ne bi imela podpore doma, bi bila z živci čisto pri koncu,« pravi Jolanda Kuhta iz Bohinjske Bistrice. Ona in jeseniški okrajni sodnik Danilo Svrzikapa sta bila dva izmed petih dedičev, ki so podedovali več nepremičnin v Kranjski Gori. Na Okrajnem sodišču v Kranju so se, je dejala Kuhtova, sredi leta 2009 dogovorili, da ji bo Svrzikapa plačal 150.000 evrov v dveh obrokih. Medtem ko je prvi obrok v višini 50.000 evrov plačal, Kuhtova preostalih 100.000 evrov, tako trdi, še vedno nima na svojem bančnem računu. »Pokojnega sploh nisem poznala, zato sem bila zelo presenečena, ko sem izvedela za zapuščino,« razlaga Kuhtova, ki z možem in dvema odraslima invalidnima otrokoma živi v okoli 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju. S prvim obrokom so si tako uredili kopalnico, ki je prej sploh niso imeli. Načrti o selitvi v drugo stanovanje pa so ostali neuresničeni, saj še vedno čakajo na obljubljeni denar. »Na mesec dobim 460 evrov pokojnine. Samo plačaš položnice, pa tega denarja takoj zmanjka.« Na srečo, kot pravi, ji s svojo skromno plačo pomaga še mož.

Z izvršbo premoženja ji ni uspelo

Kuhtova se je tako, ker do konca leta 2010 od jeseniškega sodnika ni dobila denarja, 22. novembra lani odločila, da bo proti njemu sprožila izvršilni postopek. Dva dni zatem se je, kot piše v dokumentu, ki ga je odvetnik David Sluga v imenu Kuhtove poslal na naslove različnih sodnih institucij, že odzval Svrzikapa z zemljiškoknjižnim predlogom (ZK) za zaznambo vrstnega reda pridobitve hipoteke ter zaznamovanje vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na parceli v Kranjski Gori. 23. januarja letos je le štiri ure pred zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi vložil še zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice novega lastnika na omenjeni parceli. Jeseniški sodnik je tako, kot piše v dokumentu, nepremičnino zadnji hip rešil iz izvršilnega postopka.

Časovni potek vpisov vzbuja ne le dvom o etičnosti ravnanja sodnika, ampak tudi o etičnosti in strokovnosti postopanja uslužbencev Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je predmetni sklep izdalo, je zapisal Sluga. »Še posebno vzbuja sum dejstvo, da je Leopold Svrzikapa, ki je brat Svrzikape, bivši vodja zemljiške knjige in sedanji zemljiškoknjižni referent pri tem sodišču,« piše v dokumentu. Kuhtova se ob tem čudi, da je Svrzikapa medtem z občino Kranjska Gora sklenil dogovor o priznanju lastninske pravice na dveh parcelah in da bi občini lahko plačal odškodnino za polovico površine obeh zemljišč. S prodajo nepremičnine, na kateri je januarja letos zaznamoval vrstni red pridobitve lastninske pravice, je tudi, kot pravi, dobil plačano kupnino. »Iz te bi moral v skladu z dednim dogovorom (vsaj delno) poplačati mojo varovanko, vendar se do danes to še ni zgodilo,« je še v imenu Kuhtove zapisal Sluga.

Kot izhaja iz dokumenta, Kuhtova meni, da sodnika poleg pogodbene vežeta tudi višja skrbnost ravnanja v pogodbenih razmerjih in moralna dolžnost izpolnjevati sprejete pogodbene obveznosti. Čudi se tudi temu, da je kot dedič, ki ima na dedovanju pravni interes, preostale dediče zastopal na način, da je podedoval celotno zapustnikovo premoženje, svoje denarne obveze pa ni izpolnil.

Sodišče:
 Gre za naključje

Predsednica Okrajnega sodišča v Radovljici Mojca Mlakar pravi, da gre v primeru izvršilnega postopka zgolj za naključje, kar je razvidno tudi iz opisa vrstnega reda dogodkov. 24. novembra lani je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za zaznambo vrstnega reda za vknjižbo lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila z dne 30. 8. 2011. »Zemljiškoknjižni predlog za zaznambo vrstnega reda, za vknjižbo lastninske pravice, ki varuje vrstni red vknjižbe lastninske pravice, je bil v zemljiško knjigo vložen že pred tem, ko je upnica Jolanda Kuhta na Okrajno sodišče na Jesenicah vložila predlog za izvršbo (vložen je bil 15. 12. 2011),« pravi Mlakarjeva.

Ker je bil dolžnik tam tudi sodnik, se je Okrajno sodišče na Jesenicah iz odločanja v tej izvršilni zadevi izločilo, Vrhovno sodišče RS pa je za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Radovljici. Po besedah Mlakarjeve izvršilna sodnica z jeseniškim sodnikom ni v nikakršni povezavi, njegov brat pa na odločanje o izvršilnih postopkih ne more imeti nikakršnega vpliva in pregleda nad delom na tem področju. Mlakarjeva nadalje pojasnjuje, da četudi bi Leopold Svrzikapa bratu povedal, da je bil plombiran sklep o izvršbi, to na izročitev nepremičnine iz izvršilnega postopka ne bi moglo vplivati, saj ni bilo nobenih ovir za direktno vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ob tem pa še opozarja, da v zemljiški knjigi velja načelo vrstnega reda. »S prejemom ZK-predloga se začne zemljiškoknjižni postopek in od njegovega začetka naprej tudi začne učinkovati predlagani vpis.«

Svrzikapa ne odgovarja na očitke

Za pojasnila smo se obrnili tudi na sodnika Danila Svrzikapo, a se na naše večkratne klice ni odzval. Kuhtova je primer prijavila tudi protikorupcijski komisiji, kjer so povedali, da trenutno poteka postopek predhodnega preizkusa, v katerem bo komisija ocenila, ali bo primer sprejela v obravnavo oziroma bo uvedla postopek in aktivnosti v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Predsednik ljubljanskega višjega sodišča Jernej Potočar je primer odstopil Okrožnemu sodišču v Kranju, ki bo v skladu z možnostmi, ki jih predvideva zakon o sodiščih, preverilo očitke iz priloge, ki jih je nanje naslovil Sluga. Potočar pravi, da se do prejema poročila do očitanih nepravilnosti ne želi opredeljevati ali ocenjevati ustreznosti ravnanja radovljiškega okrajnega sodišča in samega sodnika.

Odvetnik Sluga, ki je v dokumentu še zapisal, da gre za osamljen primer, »ki še zdaleč ne odraža prave slike delovanja naših sodnikov in sodišč«, a je njegova varovanka zaradi ravnanja sodnika izgubila zaupanje v naš pravosodni sistem, nam primera ni želel dodatno komentirati. Pokojnega sploh nisem poznala, zato sem bila zelo presenečena, ko sem izvedela za zapuščino. Pokojnega
sploh nisem poznala, zato sem bila zelo presenečena, ko sem izvedela za zapuščino.

 

Deli s prijatelji