CELJE – Potrpljenje in vzdržnost živčnega sistema kazenskega sodnika Marka Brišnika sta bila včeraj znova na resni preizkušnji. Hotel je končati sojenje celjskemu zdravniku nevrologu Marku Grasselliju, saj primer sega še v leto 2004, toda priče, ki jih ni od nikoder, sploh pa ni nujno, da so prave, mu kratijo spanec. Petinštiridesetletni zdravnik sedi na zatožni klopi, ker naj bi bil odgovoren za smrt Franja Pintariča iz Slovenskih Konjic, s katerim sta bila vrstnika. Grasselliju so ga na oddelek, kjer je dežural, pripeljali 21. decembra 2004. V možganih je imel koloidno cisto, toda tega dejstva takrat še niso poznali.
Za smrtonosno cisto so izvedeli po obdukciji. Slikanje glave, ki ga je Pintarič opravil v Mariboru pri radiologu Samu Slokanu (višje sodišče ga je lani oprostilo vseh obtožb), ni dalo jasnih rezultatov. V ponovljenem sojenju kazenski senat podrobneje tehta obtoženčevo odgovornost in sodnik Brišnik ima namen zaslišati samo še tri priče, da se bo lahko ponovno odločil o zdravnikovi krivdi. Proces vseskozi spremlja vidno izmučena pokojnikova partnerica Suzana Veranič. Izpustila ni niti ene obravnave in najbolj med vsemi hoče enkrat za vselej izvedeti, kdo je kriv za smrt sinovega očeta.
Nočne medicinske sestre
Predsednik senata se tega zaveda. Opazni so njegovi napori za pospešitev sojenja, a pri tem je dokaj nemočen. Tožilstvo vztraja pri neposrednem zaslišanju priče Irence Pustovrh, a ta je sporočila, da je na dopustu, kjer bo tudi v drugi polovici meseca, ko je na voljo prvi termin za razglasitev sodbe. S preostalima dvema je še večji križ. »Na mojo zahtevo so iz celjske bolnišnice sporočili, da nimajo evidenc za nazaj in da ne vedo, katere so bile nočne medicinske sestre v noči na 22. december 2004. Potem sem prek njihovega obračuna plač ugotovil, da bi to lahko bili Karolina Hotunšek in Valerija Skaza. Vabil sem ju, a kakor vidite, ju ni tukaj, niti povratnic nisem prejel. Ni rečeno, da sta sploh pravi osebi, toda tega niti preveriti ne morem. Lahko, da je prava samo ena, mogoče tudi, da jih je več. Poizvedbo sem naslovil na strokovnega direktorja bolnišnice, ta je vse skupaj bržčas posredoval na oddelek in rezultat je pač takšen, kot je,« je glasno in po detektivsko razmišljal sodnik Brišnik. Iskanje skrivnostnega bolnika iz Pintaričeve sobe, ki je videl pokojnikove težave in mu tudi pomagal, so iz istih razlogov, kot kaže, dokončno opustili.
Kdaj bo sodba?
Za nadomestni datum zaključka sojenja je zatem hotel postavili 8. julij, toda obtoženi Grasselli se je izgovarjal na dolge čakalne dobe in vnaprej določen razpored bolnikov, a če ne bo šlo drugače, bo pač nekomu odpovedal. Najbrž v hipu, ko je to rekel, ni pomislil, da bi se zategadelj če bi s pacienti šlo kaj narobe lahko nemara znašel v novem kazenskem postopku. Zaradi odsotnosti ene od porotnic vmesni termini ne pridejo v poštev, do 22. avgusta pa je na letnem dopustu tožilka Jasna Leskošek, vendar je dopust pripravljena prekiniti, saj pri tožilcih očitno velja načelo prilagodljivosti. Skrajni rok, ko bi pod sojenje še lahko potegnili črto, je 3. september, sicer ga bodo morali spet začeti znova, a so 26. avgusta vendarle našli luknjo in jo določili za sklepno dejanje.
Mlad in še precej neizkušen
Kolikšna bi dejansko lahko bila nevrologova krivda? V tistem obdobju je bil še mlad in precej neizkušen zdravnik, izkušeni kolegi mu z diagnozami niso pomagali. Nenadoma se je znašel v položaju, ko je imel na oddelku Pintariča, ki so mu življenjske funkcije začele pešati. O tem naj ne bi bil (pravočasno) obveščen, saj je bil takrat na urgenci in pomagal ženski z možgansko kapjo. Brišniku bo odločitev morda olajšal včeraj zaslišani zdravnik Bojan Krivec z oddelka intenzivne internistike. Tam je Pintarič 23. decembra zjutraj tudi umrl. »Ko je bolnik pri meni, sem absolutno odgovoren zanj. Poklicali so me z nevrologije in rekli, da je prenehal dihati. Vzel sem ga k sebi, naša naloga je, da ohranjamo bolnikove vitalne funkcije. Ne spominjam se podrobnosti komunikacije z Grassellijem, a bila sva v stalnem stiku, tudi na moj oddelek je prišel, kajti skrbelo ga je za bolnika, ki se mu navkljub vsem ukrepom stanje ni izboljšalo.« Te besede nevrologa postavljajo v precej drugačno luč, kot pa so ga nekateri že poskušali prikazati – češ da je ravnal brezbrižno.
