MARIBOR – »Ko se v enem sodnem primeru sumljivo nakopiči več kot 20 kršitev zakonitosti, gre za globoko načeto pravno varnost,« začne svojo zgodbo o pravi sodni kalvariji Milena Donaj iz Maribora. V tamkajšnji banki Raiffeisen je bila dobra tri leta zaposlena kot direktorica zakladništva. A se vse do danes na sodiščih zaman trudi dokazati, da je bila 24. maja 2006 nezakonito odpuščena, čeprav je bila, kot dokazuje s številkami, glede na rezultate poslovanja »daleč najbolj uspešna delavka«. Spomnimo, omenjena avstrijska banka, ki je napovedala odhod s slovenskega trga, je na naše tržišče vstopila 2002., ko je prevzela Krekovo banko.
Donajeva je že po prihodu v novo službo pogrešala boljšo povezanost s sodelavci, ki bi banki omogočila uveljavitev na trgu. »Presenečalo me je razmišljanje, da bo Raiffeisen morebitne izgube v Sloveniji že pokril z dobički iz Rusije, češ da je to malenkost, glede na tamkajšnji zaslužek.« Maja 2006 ji je takratni predsednik uprave Zoran Nemec sporočil, da bodo združili dva oddelka, prednost pa bo dal drugemu zaposlenemu, Gvidu Jemenšku, trenutnemu predsedniku uprave te banke. Čez osem dni je Donajeva dobila odpoved iz poslovnih razlogov, a brez kakršne koli poslovne utemeljitve, kaj šele primerjave delovnih rezultatov. »Povrhu so bili tako nerodni, da so mesto direktorja zakladništva ukinili šele sredi junija 2006 – torej ni bilo niti formalnega razloga za odpoved. Že samo zato je bila ta trikrat nezakonita: zaradi nespoštovanja kolektivne pogodbe, neponudbe druge zaposlitve in seveda zaradi neobstoja odpovednega razloga,« pojasnjuje.
Sodišče ji je dalo prav
Prepričana je bila, da je odpoved, ki sta jo podpisala Nemec in še eden od članov uprave, nezakonita, zato se je odpravila pravico iskat na delovno sodišče. Ugotovila je, da je bančniku devet dni pred omenjeno odpovedjo potekel mandat. Z dodatnim preverjanjem dokumentacije in vpisov v sodni register pri Okrožnem sodišču Maribor je še odkrila, da so pravniki banke za bančnika, ki mu je mandat potekel 15. maja 2006, in za člana nadzornega sveta Heinza Hoedla, ki se mu je mandat iztekel 18. junija 2006 (v uradnem listu piše, da se je v nadzorni svet vrnil 8. novembra 2006), šele oktobra istega leta začeli registracijske aktivnosti. V banki so se branili s sklepom nadzornega sveta z 8. maja 2006, ki naj bi nastal na dopisni seji in iz katerega naj bi izhajalo, da so tedanjemu članu uprave že takrat podelili nov mandat.
Sodnikov na delovnem sodišču v Mariboru to ni prepričalo. »Zakaj pogodbe, v kateri sem imela dogovorjene razloge za prenehanje, niso upoštevali, ni jasno. Brez komentarja in v nasprotju s sodno prakso. Odločali so o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, a so jo hkrati ignorirali,« opozarja. Proti bančniku je nato vložila kazensko ovadbo zaradi ponarejanja listin, saj je bila prepričana, da ta takrat mandata za podpis njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imel. Tokrat ji je uspelo. Sodišče ga je zaradi posebnega primera ponarejanja listin obsodilo na pogojno kazen petih mesecev zapora, s preizkusno dobo enega leta. Pomembno vlogo pri odločitvi je igralo tudi mnenje izvedenca računalniške stroke Boruta Goloba, ki med pregledom arhiva banke ni našel dokumenta z 8. maja 2006, ko naj bi potekala omenjena dopisna seja. »Okoliščini, da je imel veljavno pogodbo o zaposlitvi in dobival plačo kot član uprave, na kar posebej opozarja zagovornik v pritožbi, pa nikakor ne potrjujeta, da je bil član uprave z veljavnim mandatom ob podpisu pogodbe,« so v sodbi zapisali višji sodniki.
Do odškodnine ni upravičena
O zakonitosti odpovedi pogodbe je nato še dvakrat odločalo vrhovno sodišče. Prvič je soglašalo z navedbami nižjih sodišč, da je pri banki obstajal poslovni razlog za odpoved. V drugi obravnavi pa je vrhovno sodišče, potem ko so jim posredovali sodbo s kazenskega, v zahtevi za obnovo postopka glede istega člana uprave zapisalo, da sodišče ne zanika, da ta 25. maja 2006 ni imel mandata člana uprave in da je storil omenjeno kaznivo dejanje, a da je bil, »resda na podlagi poznejšega sklepa« mariborskega okrožnega sodišča s 25. oktobra 2010, spet vpisan kot član uprave od 16. maja 2006, s tem pa je njegov podpis odpovedi pogodbe za nazaj odobrila banka. Dejstvo, da je tožena stranka s formalnim podaljševanjem mandata imenovanega zamujala, ni vplivalo na zakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi, so še zapisali. Pri tem pa so spregledali, da poznejšega imenovanja sploh ni izvedel nadzorni svet, ker ga banka od 17. julija do 8. novembra 2006 ni imela, pravi sogovornica.
Ravno zaradi takšne odločitve Donajevi pred dnevi ni uspelo niti z 829.320,97 evra težko odškodninsko tožbo na mariborskem okrožnem sodišču. To je menilo, da je bila odpuščena zakonito. V dolgotrajnih sodnih postopkih je nekdanja bančnica ugotovila 24 domnevnih kršitev zakonitosti. »Kako se lahko Avstrijci smejijo taki 'fleksibilnosti' njim v prid, pravni državi po slovensko?!« se sprašuje in dodaja, da gre za hud primer kršitve pravice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. »Prilagoditev stališča vrhovnega sodišča okrog iste pravne okoliščine je pika na i kontinuiranega favoriziranja banke v tem delovnopravnem postopku. Torej se niti na vrhovno sodno institucijo ni mogoče zanesti,« opozarja Donajeva.
