LJUBLJANA – Potem ko je lani zaradi založenih oporok in na stotine oškodovanih Slovencev – nekateri so umrli, preden so sploh izvedeli, da bi morali dedovati – izbruhnil škandal, na sistemski ravni pa se je doslej zgodilo bore malo, so oškodovanci zdaj zadeve vzeli v svoje roke. Ustanovili so Društvo za odpravo krivic zaradi založenih oporok, njegov predsednik pa je postal Iztok Felicijan, ki je ob včerajšnji predstavitvi društva nagovoril vse »izgubljene dediče,« ki so jim bile zaradi protipravnih dejanj kršene pravice.
Felicijan je ocenil, da so lanska razkritja založenih oporok »le še eden izmed kazalnikov nestrokovnega in površnega dela slovenskega sodstva«. Po njegovi oceni so slovenska sodišča od leta 1945 založila kar pet tisoč oporok. To pa pomeni, da te niso bile upoštevane v zapuščinskih postopkih po pokojnih, katerih oporoko so založili. V največ primerih je tako prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Zaradi tega bi bili lahko oškodovani tisti dediči, ki bi zapustnikovo premoženje podedovali na podlagi oporoke. Felicijan opozarja: »Tisti dediči, ki so bili zaradi ravnanja sodišča oškodovani, lahko od države zahtevajo odškodnino, od dedičev pa izročitev zapuščine ali nadomestitev njene vrednosti.«
Varuhinja okrcala državo
Iz urada varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer so že oktobra lani opozorili, da mora država prevzeti odgovornost v primeru založenih oporok, preveriti razloge, zaradi katerih se je to zgodilo, in ustrezno ukrepati. Primer pomeni slabo upravljanje organov države in za mnoge dediče kršitev načela pravičnosti, so opozorili takrat. Poudarili so, da se ljudje za zapis poslednje volje v oporoki in celo hrambo na sodišču odločajo iz posebnih razlogov, med drugim tudi zato, ker naj bi bila ta institucija zaupanja vredna, zato je nedopustno, da to po njihovi smrti ni bilo upoštevano.
»Država je dolžna prevzeti odgovornost za napake, če so jih povzročili njeni uslužbenci, in ob tem tudi preveriti razloge, zaradi katerih je prišlo do neustreznega oziroma napačnega ravnanja, ter na tej podlagi tudi ustrezno ukrepati,« so zapisali v uradu varuhinje.
Felicijan pa pravi: »Kot je že navada v naši državi, za napake sodišč vse do danes nihče ni prevzel odgovornosti. Težave založenih oporok država kljub pobudam ni sistemsko uredila, temveč je breme lastnih napak in neskrbnega ravnanja znova prevalila na vas – državljane. Predstavniki sodišč namreč oškodovane dediče napotujejo, da pravico do zapuščine iztožijo s tožbo zoper dediče, ki so v dobri veri dedovali namesto njih, to pa je seveda povezano s stroški. In čeprav so sodišča sama storila napako, bodo morali pozabljeni dediči ob vložitvi tožbe plačati sodno takso in kriti tudi odvetniške stroške.«
Kaj narediti?
Ker oškodovancem ne pravosodni minister Goran Klemenčič ne vrhovno sodišče nista pojasnila, kako bodo dobili dediščino, kakšne krivice bodo povzročene s tožbami proti tistim, ki so dediščino pridobili dobroverno na podlagi sklepa o dedovanju sodišča in niso vedeli, da te pravice nimajo, saj obstaja oporočni dedič, kaj bo z zahtevki zaradi povrnitve vlaganj v nepremičnine, ki so jih podedovali, pa bi jih morali zdaj izročiti oporočnim dedičem, so ustanovili društvo s sedežem v Divači.
»Za začetek bomo oškodovancem brezplačno svetovali, kaj morajo storiti, da bodo dobili pravično odškodnino zaradi založenih oporok,« obljublja Felicijan. Društvu svetuje odvetnik Franci Matoz, ki je svetoval že Društvu za povračilo preplačane električne energije.
