POPRAVA KRIVIC

Sodba o izbrisanih je bila pričakovana, naj bo tudi spoštovana

Objavljeno 26. junij 2012 21.15 | Posodobljeno 26. junij 2012 22.23 | Piše: M. U., STA

NSi: Ne odškodninam za tiste, ki so zavrnili državljanstvo

Svetla prihodnost za ljudi brez statusa

LJUBLJANA, STRASBOURG – Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji potrdilo sodbo iz leta 2010, ko je ugotovilo, da je Slovenija kršila njihove pravice, obenem pa je ugotovilo kršitev še enega člena iz konvencije o človekovih pravicah. Slovenski vladi je naložilo, naj v letu dni pripravi sistem odškodnin za izbrisane. Sodišče v tem času podobnih vlog, ki so prispele na sodišče, ne bo obravnavalo, je še zapisano v razsodbi.

Višina odškodnin:Slovenija je dolžna za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov Mustafi Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću, vsem tožnikom pa skupno 30.000 evrov za stroške postopka.

11 izbrisanih dobilo sodbo

Evropsko sodišče je julija 2010 ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice, zapisane v evropski konvenciji o človekovih pravicah, in sicer pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Kot je ugotovilo sodišče, država ni sprejela ustreznega zakona in pritožnikom ni izdala dovoljenja za stalno prebivanje ter ni ravnala v skladu z odločbami slovenskega ustavnega sodišča. Zato je Sloveniji naložilo sprejem posamičnih in splošnih ukrepov, predvsem ustrezne zakonodaje in izdajo dovoljenj za stalno prebivanje z retroaktivnim učinkom.

Izbris se je zgodil leta 1992

Primer je pred omenjenim sodiščem zaradi izbrisa leta 2006 zoper Slovenijo sprožilo enajst posameznikov, ki so menili, da jim država ni v zadostni meri popravila krivic, storjenih z izbrisom leta 1992.

Za varuhinjo sodba o izbrisanih pričakovana

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je povedala, da je bila sodba v zadevi Kurić in ostali, ki jo je danes še dodatno potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice, pričakovana, od države pa pričakuje, da jo bo spoštovala. Na ministrstvu za notranje zadeve pa so sporočili, da morajo sodbo najprej temeljito preučiti.

Na ministrstvu so zapisali, da je sodba obsežna in da jo je treba temeljito preučiti na medresorski ravni. Prav tako nameravajo natančno preučiti načine za izvršitev obveznosti, ki jih je Sloveniji s sodbo naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Konkretnejših komentarjev na ministrstvu tako danes še niso mogli dati.

Čebašek-Travnikova pa je ocenila, da je sodba po mnenju vseh varuhov, tudi njenih predhodnikov, pričakovana, saj se je to področje obravnavalo v času mandatov vseh treh varuhov. »Sodba, takšna kot je, je bila pričakovana, saj se je o njej že dalj časa govorilo v evropskih krogih, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami,« je povedala in dodala, da države pričakujejo, da bo Slovenija tokrat upoštevala tako sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi že prejšnje sodbe našega ustavnega sodišča.

Kresalova: sodbo je treba spoštovati

Nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je v odzivu na sodbo evropskega sodišča zapisala, da jo je treba brez dvoma spoštovati. Po njenih besedah poleg odškodnin ostajajo odprta med drugim tudi vprašanja socialne varnosti izbrisanih in priložnosti za delo, zaradi česar je prejšnja vlada ustanovila medresorsko komisijo, ki jo je zdajšnja vlada med prvimi ukinila. Kresalova ob tem upa, da bo vlada nadaljevala, kjer so v prejšnji vladi končali.

Zadržani strankarski odzivi

V parlamentarnih strankah so pri komentiranju sodbe evropskega sodišča za človekove pravice večinoma še zadržane. V SDS, DL in SLS jo bodo še preučili, v DeSUS pa pravijo, da jo je država dolžna spoštovati. Za opozicijski PS in SD pa je bila sodba pričakovana.

Ne odškodninam za tiste, ki so zavrnili državljanstvo

V NSi so napovedali, da bodo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice podrobno preučili. Sicer pa menijo, da je treba pripraviti ustavni zakon o izbrisanih, ki bi individualno obravnaval posamezne primere. Vztrajajo namreč, da je treba sistematično reševati primer za primerom, sicer lahko pride do zlorab. »Nedopustno je namreč, da bi odškodnino prejeli tudi tisti, ki so leta 1991 zavrnili slovensko državljanstvo,« so zapisali v NSi.

 

Deli s prijatelji