DAN D

Sobota, usodna 
za NSi in za SLS

Objavljeno 29. november 2014 08.09 | Posodobljeno 29. november 2014 08.09 | Piše: Jadran Vatovec

Na kongresu NSi naj bi Novakova zmagala zato, ker ima Hojs raje SDS kot levičarje.

Aleš Hojs naj ne bi bil primeren za predsednika zato, ker si želi, da bi NSi prednostno sodeloval z desnimi strankami, tudi z SDS? Foto: Leon Vidic/Delo

LJUBLJANA, VRHNIKA – Že prejšnjo soboto se je, kot je znano, na rednem programskem posvetu sešlo razširjeno vodstvo SDS, danes pa razmeroma zahtevna izziva čakata še drugi desnosredinski stranki: NSi in zunajparlamentarni SLS. Na Vrhniki se bodo na volilnem kongresu zbrali predstavniki članstva Nove Slovenije (NSi), ki bodo morali izbrati med kandidatoma za novo staro predsednico oziroma za novega predsednika. Prva, dozdajšnja predsednica Ljudmila Novak, zase pravi, da je povezovalna političarka in da ne mara politične destruktivnosti. Njen protikandidat, nekdanji obrambni minister Aleš Hojs, pa se zavzema za to, da bi NSi odslej jasneje zagovarjal svoja politična stališča, in je prepričan, da bi moral NSi pri iskanju bodočih zaveznikov dajati prednost sodelovanju z SLS in SDS, ne pa z SD, Združeno levico, SMC ali celo strankami, kakršni sta propadla Zares in Virantova Državljanska lista.

In? Večina analitikov je prepričana, da si je Novakova s pomočjo mag. Mateja Tonina že vnaprej zlobirala podporo zadostne večine udeležencev današnjega kongresa, med njimi, jasno, tudi vseh tistih, ki nočejo, da bi NSi v prihodnje pretirano sodeloval z »destruktivnim« SDS. Novakova naj bi bila večini članstva NSi bolj pogodu, kar pa je le nekoliko paradoksalno: domnevno konservativne krščanske politike bolj od sodelovanja s sorodnimi, desnimi strankami privlači zbliževanje z levico?! Jasno, od tako imenovanega kadrovskega izplena tokratnega kongresa NSi bo odvisno marsikaj, najbrž tudi to, ali bo ta stranka po naslednjih volitvah še med parlamentarnimi ali pa bo spet zunaj parlamenta.


Kot v otroškem vrtcu

Med tistimi, ki so vložili kandidaturo za predsednika SLS in pravočasno podpisali soglasje zanjo, sta bila še Luka Ilc in, tako rekoč tik pred iztekom roka za oddajanje soglasja, tudi podpredsednik stranke Janez Tomšič, ki mu je bil zelo naklonjen Franc Bogovič. Vendar je Ilc svoje soglasje h kandidaturi za predsednika SLS umaknil, takoj ko je izvedel, da želi kandidirati njegov prijatelj Tomšič. Pozneje pa je tudi Tomšič umaknil soglasje, zato si je Ilc spet premislil in želel preklicati svoj preklic soglasja. Neki dolgoletni član stranke je njuno početje takole komentiral: »Pa saj se vedeta kot v otroškem vrtcu.« Zanimivo bo tudi, kakšno stališče bodo med potrjevanjem kandidatur zagovarjali Primož Jelševar, mag. Marko Zidanšek in Janez Tomšič. Vsi trije sedijo v izvršilnem odboru. Higienično bi najbrž bilo, da zaradi svoje vpletenosti pri potrjevanju kandidatur ne bi sodelovali.
 

Čigav bo Bogovičev naslednik?

No, prav današnji dan pa bo zelo pomemben tudi za Slovensko ljudsko stranko (SLS). Članstvo SLS si bo namreč na izrednem volilnem kongresu v Podčetrtku (že čez en teden) moralo izbrati novo vodstvo oziroma izvoliti novega predsednika, naslednika evropskega poslanca Franca Bogoviča. Zato izvršilni odbor danes preverja (in potrjuje) skladnost vloženih kandidatur z določili pravilnika o kandidiranju na volitvah v organe in za funkcije v SLS. Ker je slišati, da so med nekaterimi kandidati za novega predsednika tudi takšni, ki niso plačevali članarine, kar pa je po pravilniku eden od pogojev za veljavno vložitev kandidature, bo zanimivo videti, ali si bodo člani izvršilnega odbora pred tem zgolj zatisnili oči.

Kakor koli, do danes je veljalo, da so v igri ostali samo trije kandidati za predsednika SLS. Prvi je Primož Jelševar iz Zagorja ob Savi, ki naj bi ga podpirala (in za katerega naj bi intenzivno lobirala) frakcija dveh nekdanjih predsednikov SLS, bratov Marjana in Janeza Podobnika. Drugi je nekdanji celjski podžupan, danes pa šef celjskega SLS in pooblaščenec nekdanjega predsednika SLS Bojana Šrota mag. Marko Zidanšek. Marsikdo je poleg tega prepričan, da bodo za Zidanška na kongresu navijali tudi podporniki predsednika Zadružne zveze Petra Vriska, ki sicer ni niti član SLS, saj so ga v času, ko je stranko še vodil mag. Radovan Žerjav, iz nje izključili. Tretji pa je častni predsednik podmladka SLS Nove generacije Damjan Medved iz Kidričevega, čigar kandidatura naj bi bila »še najbolj nevtralna«, saj ni Podobnikov, Šrotov niti Vriskov kandidat. Naj bi pa bila med Medvedovimi pomembnejšimi zavezniki tudi podpredsednica stranke, nekdanja prekmurska poslanka Jasmina Opec. Kaj nam pove vse našteto? Da si različne frakcije še niso opomogle od po zanje nedvomno šokantnih predčasnih parlamentarnih volitev, na katerih so slovenski volivci SLS izločili iz parlamenta, in namesto tega, da bi razmišljali o nujno potrebnem združevanju moči in izvolitvi perspektivnih posameznikov na čelo stranke, zelo veliko energije porabijo za medsebojno spotikanje in oviranje v zakulisju. Dobro obveščeni so celo prepričani, da se bodo spletke, podtikanje in izsiljevanje, katerih namen naj bi bil, da nekateri izmed tistih, ki do zdaj še niso hoteli umakniti svoje kandidature, to storijo čim prej oziroma dokler bo še mogoče, nadaljevali tudi na kongresu.

Deli s prijatelji