Šobčev bajer v lasti kampa ali države?

ŠOBEC – Nabor slovenskih turističnih prvokategornih biserov se seveda ne sme zapisati brez omembe kampa Šobec, ki je umeščen med Lescami in Bledom v neposredni bližini Save, na območju Šobčevega bajerja. Desetletja in desetletja tradicije so umnim Gorenjcem, ki so znali prisluhniti turističnim zahtevam, prinesli temelje vsakoletnega zapolnjevanja njihovih kapacitet, ki ga v večini sestavlja tuja turistična klientela. Pred leti smo se že prepričali, da upravitelji kampa, ko je ta zapolnjen, nič kaj radi ne vidijo, da se med tujci, ko gledajo na Stol, mečejo kamenčke v Savo ali hranijo račke, smukajo domorodci. Tiste, ki so večinoma z Jesenic hodili ob sobotah ali nedeljah obračat čevapčiče in trgat bureke iz tepsij v neposredno bližino tujskih šotorov, jim je uspelo odriniti precej stran od vhoda v kamp, preostalim, ki še silijo do bajerja, pa so leta in leta zaračunavali vstopnino. Tudi letos jo bodo. Štiri evre na dan po glavi bo treba dati v poletni sezoni na prehodu mimo recepcije, če se hočete posončiti znotraj kampa in namakati v Šobčevem bajerju. Bi jo morali res plačati?

Z ministrstva za kmetijstvo in okolje sporočajo: »Vodno dobro je opredeljeno v 15. in 17. členu zakona o vodah in pomeni celinske vode in vodna zemljišča. Prost prehod ob vodnem dobrem je določen v 38. členu in prepoveduje postavljanje objektov in ovir na vodnem in priobalnem zemljišču, ki bi preprečevali prost prehod ob vodnem dobrem. To ne pomeni, da je na celotnem priobalnem zemljišču (ki na vodah 2. reda, kamor spada Šobčev bajer, sega 5 m od meje vodnega zemljišča) prepovedano postavljanje objektov in ovir, zagotovljen mora biti le prost prehod.« Torej prost prehod brez zahteve po plačilu vstopnine? »Avtokamp Šobec na vhodu ob recepciji obiskovalcem zaračunava vstopnino za koriščenje infrastrukture kampa: kopališče Šobčev bajer, športna in otroška igrišča, sanitarni in servisni objekti, rekreacijski objekti in drugo. Preostali del akvatorija Šobčevega bajerja, ki ne predstavlja kopališča, ni zajet v plačilo. Menimo, da zaračunavanje koriščenja infrastrukture kampa za obiskovalce ni sporno, saj to plačujejo tudi redni gostje avtokampa,« je glas iz pisarn pristojnega ministrstva kjer še povedo, da so prepričani, da je kopališče, ki je locirano v sklopu in znotraj Avtokampa Šobec, iz varnostnih in drugih razlogov ograjeno s strani proti Radovljici oziroma iz smeri dovoza: »Del avtokampa, ki meji na Savo, ni ograjen in od tod je mogoč tudi prost dostop do Šobčevega bajerja prek mostu čez Savo. Tudi ob brežini Šobčevega bajerja ni postavljenih nobenih objektov in ovir, ki bi preprečevali prost prehod ob vodnem zemljišču tako na območju kopališča kot preostalem delu. S strani dovoza je vstop v kamp mogoč ob recepciji avtokampa.« Seveda je mogoč vstop, seveda ob brežini ni nobenih ovir in ni preprečevanja prostega prehoda ob vodnem zemljišču, toda za kaj takega je treba ob vstopu plačati vstopnino. Turistično društvo Lesce je nedavno ustanovilo podjetje Šobec, Turistično in trgovsko podjetje, d. o. o., z namenom, kot smo lahko razbrali, da se gospodarska dejavnost v turističnem društvu loči od preostale. Le zakaj? Morda podjetja niso ustanovili samo zato, da so računi iz avtokampa bolj pregledni in se ve, kam gre dobiček, morda je bila firma, katere prokurist je tudi predsednik turističnega društva, ustanovljeno zato, ker se že dlje govori o mešetarjenjih z zemljišči v Lescah, ki mejijo na kamp Šobec, a to pustimo vnemar.

Vodstvu kampa Šobec smo zastavili natančno definirana vprašanja, med drugim tudi, koliko je bilo pobrano recimo lani, pa so nam posredovali informacijo, za katero sklepajo, da ustrezno odgovarja na zastavljena vprašanja: »Šobčev bajer leži na zemljišču, ki je v celoti last Turističnega društva Lesce, le vodni viri, ki so v lasti države, so lahko javno dobro, in nima statusa vodnega vira v smislu javnega dobrega po zakonu o vodah. Bajer je v lasti in ga je v celoti zgradilo Turistično društvo Lesce kot umetno jezero in kot infrastrukturo kampa ter je namenjeno tudi za kopanje. Torej zanj ne veljajo določila v zvezi z vodnimi viri za celinske vode in v tej zvezi za obvodne pasove. Da je dejavnost kopališča, ki ga upravlja podjetje Šobec, d. o. o., Lesce še bolj urejena, je pridobljena tudi koncesija (vodno dovoljenje) Ministrstva za okolje in prostor RS – Arso, kljub temu da ne gre za zemljišče bajerja v državni lasti.«

Spomnimo, na ministrstvu menijo drugače: »Na celotnem priobalnem zemljišču, ki na vodah 2. reda, kamor spada Šobčev bajer, sega pet metrov od meje vodnega zemljišča, je prepovedano postavljanje objektov in ovir, zagotovljen mora biti prost prehod.«

Bajer, tako meni vodstvo, je le eden od infrastrukturnih objektov, ni pa edini in osrednji: »Kamp Šobec in kopališče ob bajerju in celotna infrastruktura so urejeni in vzdrževani, kar je povezano s stroški in je vstopnina dnevnih obiskovalcev kampa le delno nadomestilo za uporabo površin, parkov, sanitarij, otroških igrišč, sprehajališč, restavracije in drugo. V svetu je poznanih več konceptov upravljanja kampov, od praviloma povsem zaprtih za tiste, ki ne nameravajo kampirati, pa do takih, kjer se izjemoma dovoli vstop, a se za to plačuje posebno nadomestilo. Koncept urejanja kampa Šobec predstavlja avtorski pristop večdesetletnega dela vodstev Turističnega društva Lesce ter vodstva kampa.«

Vstopnina za dnevni obisk za letošnjo sezono da ali ne? Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje povedo: »Inšpekcija za okolje in naravo bo v letošnjem letu nadaljevala nadzor rabe vode na področju izdanih vodnih dovoljenj, kamor bo vključen tudi nadzor kopališča Šobčev bajer.« Toda v kampu Šobec so prepričani, da Šobčev bajer leži na zemljišču, ki je v celoti last Turističnega društva Lesce, in so le vodni viri v lasti države lahko javno dobro, njihov bajer pa to ni. Kdo ima prav?