Kaj se je v zadnjih 22 letih zgodilo s prebivalci »dežele na sončni strani Alp«, nekdanje »jugoslovanske Švice«? Smo danes res tako zelo drugačni, kot smo bili, ko smo se na plebiscitu leta 1990 izrekli, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi? Sta na nas res v nekaj zadnjih letih tako zelo vplivali gospodarska in finančna kriza »po meri direktiv Evropske unije« in svetovne korporatokracije?
In kaj nam medtem ponujajo politični šamani, ki z ritmičnim udrihanjem po tamtamih povzročajo oglušujoč trušč in dvigujejo največ dnevnopolitičnega prahu? Ko bi morali sproščeno in zadovoljno praznovati obletnico zgodovinske razglasitve naše državnosti, se znajdemo sredi navzkrižne polemike, ali rdeča zvezda kot eden od simbolov enega od treh evropskih totalitarizmov 20. stoletja (prav rdeča zvezda je bila pred 22 leti simbol agresorske, Kadijević-Adžićeve JLA) spada na slavnostno sejo državnega zbora in osrednjo državno proslavo ob dnevu državnosti. Dr. Maja Sunčič je v Financah upravičeno opozorila, da se tisti, ki vpijejo, da je bilo v Jugoslaviji bolje, vedejo enako, kot če bi predstavniki vlade ZDA in njihovi podporniki na proslavah ob dnevu ameriške neodvisnosti vzklikali, da je bilo bolje, ko so bili pod britansko krono. Zato žal ni mogoče trditi, da je brez zveze tisto, kar piše v Beli knjigi slovenske osamosvojitve: »Kot že dolgo vemo in kot je podrobneje razvidno tudi iz predstavljenih dokumentov, nismo bili vsi za osamosvojitev.
Slovenski osamosvojitvi je glede na rezultate plebiscita formalno nasprotovalo kakih 200.000 ljudi in pretežni del postkomunistične nomenklature v Sloveniji, večina preostalega dela takratne SFRJ ter večina svetovne politike. Med 200.000 domačimi nasprotniki osamosvojitve je bilo kakih 50.000 ekstremnih. (...) Nekateri med njimi so z orožjem v roki sodelovali v agresiji na Slovenijo, drugi so z gnusom zavrnili slovensko državljanstvo in se po porazu JLA odselili iz države. Nekateri so ostali in našli zatočišče v slovenskih levičarskih strankah ...« Ne, nismo se spremenili vsi Slovenci. Le tisti, ki že leta 1990 in 1991 niso bili za »odcepitev Slovenije od Jugoslavije«, so znova glasnejši.
