UKINITEV

So res raje pomagali sebi kot pa univerzi?

Objavljeno 09. oktober 2014 19.25 | Posodobljeno 09. oktober 2014 19.27 | Piše: Vladimir Jerman

Mestna občina ukinila novomeško univerzitetno in raziskovalno središče.

Magistrat, sedež Mestne občine Novo mesto. Foto: Igor Mali

NOVO MESTO – Pred osmimi leti je mestna občina z odlokom ustanovila javni zavod Univerzitetno in raziskovalno središče, s kratico URS, da bi pospeševal in povezoval razvoj univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov »s končnim ciljem ustanovitve Univerze v Novem mestu«. Bodoča univerza naj bi povezovala že delujoče fakultete za informacijske študije, za organizacijske študije, za industrijski inženiring in visoko šolo za upravljanje podeželja Grm in vse, ki morda še nastanejo. Čeprav bi se težko pridušali, da je URS že v celoti izpolnil svoje poslanstvo, pa ga je občinski svet po burni majski občinski seji julija že tudi ukinil. Razlog? Ugotovitve izrednega nadzora, da je URS s svojim poslovanjem najverjetneje prestopil rob zakonitosti, zato so ga prijavili protikorupcijski komisiji.

Vplivni brat predsednikove sestre

Ko so predlog o ukinitvi po skrajšanem postopku svetniki dobili na mizo, je med njimi završalo in razdelili so se na (najmanj) dva nasprotna si tabora. Tem bolj, ker je med svetniki tudi Gregor Macedoni, predsednik sveta URS. S somišljeniki v občinskem svetu je poskušal obravnavo preložiti na jesen, a se koalicija župana Alojzija Muhiča ni pustila ugnati. Hude obtožbe so padle predvsem na račun Ursovega domnevnega poslovanja z nekaterimi (pozorno izbranimi) zasebniki, med katerimi naj bi bila tudi Macedonijeva žena, kot tudi, da je Macedoni Ursov denar pretakal na svojo volilno kampanjo pa še kaj. Eden izmed svetnikov je očitke strnil na tale skupni imenovalec: »URS je pralnica denarja!«

Alojzij Muhič je svetnikom zagotavljal, da ni nihče proti ustanovitvi univerze, da pa je URS že pred dvema letoma izgubil status razvojnega središča, zato ne vidi razloga »za plačo direktorja in zaposlenih, ki životarijo brez dela«. Ocenil je še, da je URS za ustanovitev univerze, kljub pričakovanjem, prispeval zelo malo.

Nasprotniki ukinitve se z županovo koalicijo niso strinjali, a so ostali v manjšini.

Kot nam je o zadevi povedal poznavalec novomeških zdrah, je bil prvi predsednik Ursovega sveta dr. Igor Lukšič, Macedonijev svak, kar naj v lokalnem okolju ne bi bil mačji kašelj: »Nepravilnosti pa so planile na dan med pregledom zaključnega računa občine za leto 2012. Občinski izredni nadzor je potem razkril cel kup nepravilnosti v Ursovem poslovanju.«

Nadzorni odbor med drugim navaja mnoga opuščena dejanja, ki ne pritičejo dobremu gospodarjenju, na primer neplačevanje najemnine in materialnih stroškov: »Pogodbe za najem poslovnih prostorov niso bile sklenjene pravočasno in so škodljive za URS kot porabnika proračunskih sredstev«, o čemer tudi ni obvestil mestne občine, svoje ustanoviteljice.

Vnema za zdravje gradbincev

Še posebno je nadzornike pritegnila pogodba, ki jo je URS sklenil z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve v letu 2010 o sofinanciranju projekta Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu, vredna 517.208 evrov. Nadzorniki so ugotovili, da je URS pol milijončka premišljeno razdelil svojim izbrancem: »URS je dal vse raziskave v delo podizvajalcem, ki so med seboj povezane osebe.« Večina pogodb je bila sklenjena v zneskih pod 20.000 evri, »tako da javni razpisi niso bili potrebni«. Predpise so ursovci obšli zavestno: »Pogodbe z istim izvajalcem so bile sklenjene celo v istem dnevu (s podjetjem Mati, d. o. o., ki ga zastopa Matevž Tomšič, dve pogodbi, ena za 19.800 evrov in ena za 19.900 evrov) oziroma s kakšnim dnem zamika kot pri Parsifalu, d. o. o.«

Kot smetana na torti zveni za povrh še to, da je projekt na koncu ustvaril 141.162 evrov izgube (zaradi stroškov, ki jih ministrstvo ni priznalo, in DDV), ki jo je morala kriti občina kot ustanoviteljica. Menda bi jo lahko preprečili, če bi svet zavoda pravočasno obveščal ustanoviteljico.

Poglavje zase je še vprašanje, kolikšnemu številu gradbincev bo ta dobesedno dragoceni Ursov projekt sploh obvaroval zdravje.

Macedoni: Nisem jaz odločal!

Ob našem sicer nenapovedanem obisku sedeža že ukinjenega Ursa v stavbi, ki je bila nekoč zgrajena kot dom JLA, zdaj pa so v njej univerzitetne ustanove, Gregorja Macedonija tam nismo našli. A potem ko je bil obveščen o našem obisku, je naglo presodil, da »obstaja velika verjetnost, da gre za poizkus medijskega izvajanja diskreditacije županskega kandidata (kandidiram za župana MO Novo mesto)«.

Macedoni poudarja, da ni bil »nikoli Ursova odgovorna oseba, ki bi zastopala zavod v njegovem poslovanju«, temveč je bil le »član oziroma predsednik sveta zavoda, ki je v odločevalskem smislu zgolj eden od članov sveta in nima izvršne funkcije«. Zagotavlja: »Moja žena ni bila nikoli zaposlena na URS ali v kakšnem drugem novomeškem javnem zavodu,« in: »Nikoli ni bilo nobene povezave med delovanjem URS in mojim lokalnim političnim delovanjem oziroma so vsi namigi o financiranju iz javnih sredstev lažni in brez osnove.«

Odločno zanika, da bi njegova žena kdaj dobila kakršenkoli denar iz sredstev za delovanje URS, pa tudi, da iz tega vira ni bila nikoli financirana ne njegova volilna kampanja ne kampanja liste Gremo gor. Zavrača tudi vse namige o svoji povezanosti s podjetjema Parsifal in Racio: »Omenjenih podjetij in njunega delovanja ne poznam, hkrati pa nimam nobene lastniške ali poslovne povezave z njima.«

Skratka, Gregor Macedoni zagotavlja, da je kot član in kot predsednik Ursovega sveta deloval popolnoma zakonito, transparentno in je zato – čist kot solza. Proti občinskemu svetniku, torej kolegu po funkciji, ki ga je na majski seji obtoževal nečednosti, pa je Macedoni vložil kazensko prijavo na okrožnem državnem tožilstvu.

URS prijavili KPK

Zaradi nekaterih odločitev v Ursovem poslovanju, razvidnih iz poročila za leto 2012 in ki »bi lahko imele znake kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti«, je zadeva romala tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije. V prijavi med drugim piše, da za očitana dejanja »odgovornost nosijo Ursovi dosedanji direktorji dr. Borut Rončević v času od 4. 5. 2006 do 6. 12. 2011 in dr. Damjana Miklič Milek v času od 6. 12. 2011 do 22. 12. 2012, člani sveta URS (njegov prvi predsednik je bil dr. Igor Lukšič, zdaj pa je to Gregor Macedoni) pa tudi župan mestne občine Alojzij Muhič«.

Deli s prijatelji