LJUBLJANA – V nedeljo bodo volivci na zakonodajnem referendumu, nekateri so morebiti svoj glas že oddali na predčasnih volitvah, odločali o usodi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (OdZZZDR-D). Kot je znano, velja naslednje: »Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.« Tukaj seveda govorimo o znamenitem kvorumu.
V kakšnem primeru zakon »pade«?
Ko je zakon v državnem zboru sprejet, kot je bil OdZZZDR-D, ga lahko ljudska iniciativa izpodbija na referendumu. Da zakon na referendumu »pade«, morata biti dva pogoja:
1. Vsaj 20 odstotkov od vseh volilnih upravičencev mora glasovati proti. To pomeni, da mora približno 343.000 volivcev na lističu obkrožiti proti.
Če se referenduma, recimo, udeleži 500.000 ljudi in je razmerje glasov 60 odstotkov proti (300.000), 40 odstotkov za (200.000), kvorum ni dosežen, saj bi tisti, ki so proti zakonu, v tem primeru zbrali 300.000 glasov, kar je manj kot določa kvorum.
2. Če bo kvorum dosežen, to pomeni, da bo 343.000 volivcev glasovalo proti, pa mora biti izpolnjen še drugi kriterij: glasov proti mora biti več kot glasov za.
To pomeni, če se referenduma udeleži 686.001 ljudi, morajo nasprotniki imeti vsaj en glas več kot tisti, ki so za zakon.
To je pojasnil Luka Mesec, poslanec Združene levice, in dodal, da kvorum, ki ga imamo, ni udeležbeni, ampak zavrnitveni: »Referendum ne postane veljaven, ko se ga udeleži 20 odstotka ljudi, ampak ko 343.000 ljudi glasuje proti.«
