LJUBLJANA – Policijska preiskava samokandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko je minuli teden segla vse do vladnih prostorov. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je znašla v nemilosti zaradi preiskave v državnem zboru (DZ), saj je ministričin strankarski kolega, predsednik DZ Milan Brglez zaprosil za pojasnila v zvezi s hišnimi preiskavami v poslanski skupini ZaAB. Po naših neuradnih informacijah naj bi bilo nenavadno tudi dogajanje glede preiskave na vladi. Naši viri namreč trdijo, da bi bilo treba razčistiti tudi, ali so bili policisti, ki varujejo vladne prostore, in policisti, ki varujejo predsednika vlade Mira Cerarja, vnaprej seznanjeni s preiskavo. Zaradi ugleda institucije in potencialnih premierjevih nevšečnosti, če bi bi ga kriminalisti presenetili, ko bi bil v prostorih, smo se obrnili na policijo.
Kaj skriva policija?
Zanimalo nas je, ali so bili predstavniki varovanja premierja vnaprej obveščeni o obisku kriminalistov in ali so bili predstavniki varovanja na vladi vnaprej obveščeni o obisku kriminalistov. Podatek na policiji skrivajo, tiskovni predstavnik Drago Menegalija je pojasnil: »Policija je, kot je v takih primerih običajno, ravnala v skladu z 216. členom zakona o kazenskem postopku.«
Omenjeni člen sicer obravnava zgolj preiskovanca, ne pa uradnih oseb. V njem piše: »Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik. Zaklenjeni prostori, pohištvo ali druge stvari se odprejo s silo samo, če njihov imetnik ni navzoč ali če jih noče prostovoljno odpreti. Pri odpiranju se je treba ogibati nepotrebnih poškodb. Pri hišni ali osebni preiskavi morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Preiskavo ženske sme opraviti samo ženska; tudi za priče se vzamejo samo ženske. Priče je treba pred začetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava opravlja, in da imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore, če mislijo, da vsebina zapisnika ni pravilna. Če se opravi preiskava v prostorih državnih organov, podjetij ali drugih pravnih oseb, se povabi njihov predstojnik, naj bo pri preiskavi navzoč. Če se opravi preiskava v vojaškem objektu, se povabi pristojni vojaški starešina, naj bo pri preiskavi navzoč. Hišno in osebno preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne moti hišni mir. O vsaki hišni ali osebni preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpišejo tisti, pri katerem se opravi preiskava ali ki se preišče, njegov odvetnik, če je bil navzoč pri preiskavi, in tisti, katerih navzočnost je obvezna. Pri preiskavi se zasežejo samo tisti predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom preiskave v posameznem primeru. V zapisnik se vpišejo in v njem natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo; isto se navede tudi v potrdilu, ki se takoj nato izda tistemu, ki so mu bili predmeti oziroma listine zasežene.«
Ministrica ni dolžna obveščati
STA sicer poroča, da Györkös Žnidarjeva trdi, da pri policijskih preiskavah v zvezi s predsednico ZaAB ni prišlo do kršitev zakona. Nenavadno se ji zdi, da ji očitajo prav nasprotno kot njenim predhodnikom, da torej ne posega v delo policije. Notranja ministrica je v današnji izjavi novinarjem na Brdu pri Kranju, kjer poteka tudi seja vlade, pojasnila, da bo notranje ministrstvo še danes odgovorilo predsedniku DZ Milanu Brglezu, ki je zaprosil za pojasnila v zvezi z nedavnimi hišnimi preiskavami v poslanski skupini ZaAB. Dogodek je, sodeč po izjavah po torkovem sestanku vodij poslanskih skupin, sprožil tudi vprašanje avtonomije DZ v odnosu do preostalih vej oblasti ter vloge in ravnanja notranje ministrice.
Ta je danes vnovič poudarila, da minister ne vodi policije, ampak ima usmerjevalne in nadzorstvene pristojnosti v skladu z zakonom, kar pomeni, da se ne vmešava v operativno delo policije. Usmerjevalne pristojnosti pa tudi niso možne v primeru, ko pristojni tožilec v skladu z zakonom prevzame usmerjanje policije. Zato po njenih besedah ti očitki temeljijo na nerazumevanju predpisov.
Ministrica je zatrdila, da o preiskavah nikakor ni bila dolžna obvestiti predsednika DZ ali predsednika vlade. Zakon po njenih besedah natančno določa, kdo koga obvešča, ko se opravljajo preiskovalna dejanja.
