Izrazita hladna fronta z nevihtami, ponekod tudi z močnejšimi nalivi in na Primorskem z močno burjo, je dala prvo formalno slovo letošnjemu meteorološkemu poletju in končno vsaj nekoliko umirila sušo površinskega sloja tal. Narava se pripravlja na koledarsko jesen.
Od srede zvečer do četrtka zjutraj je v večjem delu države v približno dvanajstih urah padlo od 50 do 100 mm padavin. Na delu Gorenjske je padlo toliko dežja, kot ga je Primorska dobila v celotnem poletnem obdobju od junija do avgusta. V visokogorju je zapadlo okrog 10 cm novega snega.
Na spletni strani Agencije RS za okolje lahko spremljate stanje padavin po intervalih merjenja padavin in višino snežne odeje:
http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/padavin _odeja.html
Končno vlažna tla
Septembrska površinska vlažnost tal je omogočala plitvo obdelavo njiv in setev strniščnih prezimnih dosevkov, detelj in travno-deteljnih mešanic, dosejanje travnikov ter dognojevanje travnikov in pašnikov za pridelavo voluminozne krme za živali že jeseni in zgodaj spomladi, te letos primanjkuje. Setev moramo opraviti čim hitreje, da izkoristimo topla in vlažna tla za hiter vznik in rast ter s tem večji pridelek krme že jeseni. Ker so sušne razmere razredčile travno rušo, lahko to z gnojenjem spodbudimo k hitrejši obnovi in rasti, z dosejanjem pa izboljšamo njeno sestavo, da bomo imeli prihodnje leto več krme in boljšo. Ravno dobre trave najprej propadejo v slabših razmerah. Po priporočilih so za dosejanje najbolj primerne predvsem različne sorte trpežne ljuljke in travniške bilnice. Travnike in pašnike lahko gnojimo tudi tako, da pazimo na odmerke dušika in ne spodbujamo rasti zeli.
Ako Mavricija sonce sije, pozimi huda sapa brije.
Siliranje
Večina povprečno prizadetih posevkov koruze je že v zadnji dekadi avgusta dosegla primerno vlažnost za siliranje. Koruzno listje je bilo suho, storži z malo zrnja pa so prehitro dozorevali. Pri bolj prizadetih posevkih so rastline še bolj suhe.
Pri normalni koruzi določamo zrelost za siliranje po zrelosti zrnja na podlagi položaja mlečne črte, pri prizadeti od suše pa je delež storža majhen, zato moramo določiti čas siliranja po vsebnosti sušine v rastlini. Takšna koruza je primerna za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. Ocena vsebnosti sušine na videz je lahko zelo varljiva, treba je vsaj odrezati rastline in preveriti vlažnost stebla ali jo še bolje določiti s sušenjem. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb mora koruza za uspešno siliranje vsebovati od 300 do 400 g sušine na kg. Če je silažna masa bolj suha, moramo silažo še bolj temeljito tlačiti kot sicer. Silaže iz prizadete koruze so lahko manj obstojne na zraku, kar lahko izboljšamo z uporabo silirnih dodatkov.
Zacvetel jesenski podlesek
Ko boste na travnikih opazili rožnato rdeče cvetove jesenskega podleska (Colchicum autumnale), boste vedeli, da je poletja nepreklicno konec in da je spet prišla jesen. Jesenski podlesek najdemo v slovenskem izrazoslovju tudi pod različnimi drugimi imeni (cmerika, divji luk, golobjak, jesenski materničnik). Ime je povezano z jesenskim cvetenjem, rodovno ime Colchium pa je dobila po pokrajini Kolhida ob Črnem morju. Podlesek cvete jeseni iz 10 do 20 cm v zemljo vkopanega čebuljastega gomolja. Iz kratkega peclja, ki je skrit v njem, poganja od en do trije vijolično rdeči cvetovi. Ti so zvezdasti, navadno posamični, z dolgo in ozko venčno cevjo. Steblo z listi in plodovi se pojavi šele spomladi. Jesenski podlesek je na prvi pogled zelo podoben pomladanskemu žafranu (Crocus vernus), tako da nekateri napačno mislijo, da žafrani cvetijo tako spomladi kot jeseni. Rastlina je zelo razširjena. Vsebuje kolhicin, ki je zelo strupen. Najbolj je strupen za govedo, manj za drobnico in konje. Posebno so občutljive mlade živali, sesajoča teleta lahko dobijo drisko. Živali na paši jeseni ne popasejo podleska, ob pozni košnji pa moramo biti previdni, da ga ni v zeleni krmi. Možnost zastrupitve živali se kaže posebno spomladi. S sušenjem rastline ostajajo strupene, zato moramo biti pazljivi, da se ne kopičijo v senu, torej prehrani domačih živali.
Napoved:
Po sončnih in jasnih dnevih se bo v sredo pooblačilo, dež bo popoldne od zahoda postopno zajel vso državo. Do četrtka zjutraj bo dež povsod ponehal in čez dan se bo jasnilo. Na Primorskem bo prehodno zapihala zmerna burja. Hladneje bo.
21. 9., sv. Matej (Matija, Matevž), apostol
- Če sveti Matevž je vedren, prijetna bo jesen.
- Na svetega Mateja vreme ugodno, ostane tako štiri tedne prihodno.
18. september 2007
Severno polovico Slovenije je prizadela katastrofalna vodna ujma. Na območju od Zgornjega Posočja prek severnega dela Ljubljanske kotline do Pohorja je v 12 urah padlo od 100 do 300 mm padavin. V času najhujšega naliva je v Bohinju padlo prek 50 mm v pol ure, v dveh urah pa je na postaji Kneške Ravne na južni strani Spodnjih Bohinjskih gora padlo kar 157 mm padavin. Na padavinski postaji Davča je v šestih urah padlo 214 mm dežja, kar je daleč najhujši naliv od začetka meritev leta 1945. Naslednje jutro so v državni mreži postaj največ padavin v 24 urah izmerili na Voglu in v Kneških Ravnah, 304 mm; na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je padlo 227 mm, v Škofji Loki 218, v Dražgošah in Rutu 216, v Železnikih 197, na Gomilskem pri Žalcu 173 in v Slovenskih Konjicah 131 mm dežja.
