OGROŽENIH 4000 HIŠ

Sneg rešuje Ljubljano pred velikimi poplavami

Objavljeno 18. februar 2014 08.38 | Posodobljeno 18. februar 2014 09.00 | Piše: Lovro Kastelic

Gladina vode naj bi se na Barju do srede še dodatno dvignila.

Karta poplavne nevarnosti za jugozahodni in južni del Ljubljane. Vir: Poplave v Sloveniji septembra 2010.

LJUBLJANA – Arso je sprožil alarm! Gladina vode naj bi se do srede na Barju še dodatno dvignila! Poplavlja sicer že teden dni, ponekod, kot smo že pisali, je že prestopila pragove hiš in dodobra zalila pritličja.

»Pa nas ja ne bodo spet poplavile stoletne vode?« so se v teh dneh spraševali predvsem tisti, ki živijo na Barju, a ne razumejo prav dobro teh barjanskih in slabo prepustnih ilovnatih tal, zraven pa še Ljubljanice, ki ji že tisočletja ne uspe sprejeti vseh pritokov, potokov, grabnov in jarkov. (Ti zato poplavljajo in pripomorejo k pravljični kulisi enega najlepših krajinskih parkov daleč naokoli.)

Preveč je torej tistih, ki so v zadnjih desetletjih poselili poplavne ravnice in tvegali. Izkoristili nizko ceno zemljišča in upali, da jim nekoč ne bo zalilo imetja. Izkoristili malomarnost ali pa skorumpiranost odločevalcev, denimo urbanističnih inšpektorjev, ki so dolga leta mižali na obe očesi, zdaj pa potuhnjeno razlagajo o ukrepih in rešitvah. Še posebno po katastrofalnih poplavah septembra 2010, ko si niso upali – da ne bi povsem zalilo gosto poseljenega Zaloga ali pa Fužin – povsem do kraja dvigniti rečnih zapornic. »Spomnim se, ko smo izvedeli za to,« je šlo kar na jok Edinu Rizviću z Rebekovega štradona ob Ižanski cesti, kjer so morali tudi v teh dneh čofotati v gumijastih škornjih. Na jok mu je šlo, ker se je čutil opeharjenega, neenakovrednega, ker sta ne nazadnje z ženo toliko časa varčevala in gradila, si želela, da bi nekoč vendarle zaživela na svojem. In tudi sta. V okolju, kjer pravzaprav ne bi smela, na enem najbolj ogroženih urbanih območij v Sloveniji nasploh! Kjer je grožnja narave in Barja huronska.

In ne le Rebekov štradon, ogroženo poplavno območje v Ljubljani pomeni kar 25 odstotkov celotnega urbanega poplavnega območja v Sloveniji!


Odnese lahko več kot 4000 hiš

Služba za mestno statistiko MOL je že pred časom izvedla celovito oceno števila ogroženih hiš po posameznih ulicah. Katastrofalne poplave lahko najbolj utrpijo naslednje ljubljanske ulice: Cesta Dolomitskega odreda (82 hiš), Cesta dveh cesarjev (126), Črna vas (160), Ižanska cesta (137), Levarjeva ulica (86), Mokrška ulica (81), Pod hrasti (87), Pod topoli (90), Pot na Rakovo jelšo (120), Raičeva ulica (151), Tbilisijska ulica (86), Tesovnikova ulica (97), Ulica Malči Beličeve (107), V Murglah (183), Vrhovci (170). Potemtakem je skoraj 2000 hiš in gospodinjstev v nenehnem strahu pred katastrofalnimi poplavami, še enkrat toliko pa pred srednje velikimi in manjšimi poplavami. Vse skupaj 4172 zgradb. 
 

Na območju MOL je zaradi poplav ogroženih kar 7981 ha površin, največ na jugozahodnem in južnem delu občine, kjer povzročata poplave tako Ljubljanica kot njen pritok Gradaščica, ki dobi nizvodno ob jezu Bokalce ime Mali Graben. Mina Dobravc z Zavoda RS za varstvo narave je v svoji študiji z naslovom Ocena ogroženosti MOL zaradi poplav zapisala, da lahko obsežnejše poplave – to so poplave s povratno dobo petdeset in sto let – pričakujemo na površini 5003 ha. Na tem območju živi okoli 19.000 oziroma osem odstotkov prebivalstva MOL.

Še bolj nevarne poplave, kot jih povzroča Ljubljanica na Barju, o čemer smo se prepričali tudi jeseni 2010, so poplave hudournika Gradaščice, ki s svojim izlivnim odsekom Mali Graben poplavlja domala vsa najpomembnejša naselja med Kozarji in izlivom v Ljubljanico na obeh straneh struge pri Trnovem. Tu je Ljubljana poplavno najbolj ranljiva. Posledice teh poplav pa so odvisne tudi od vodnega stanja Ljubljanice. Višja ko je Ljubljanica, bolj neugodne so poplavne razmere. Samo spomnimo se najhujših, pisalo se je leto 1926, ko je moral, denimo, oče 74-letnega Črnovaščana Toneta Škrabe, če je hotel v središče Ljubljane, preprosto odveslati s čolnom ter se izkrcati na skrajnem obronku Barja pri Botaničnemu vrtu. Tok Gradaščice je tedaj drvel proti Viču s takšno silo, da se je voda penila v širini 200 metrov! Poplavljeno je bilo vse do Tobačne tovarne, globoko pod vodo so bili Rožna dolina, Mirje, Trnovo, Kolezija.

Katastrofa največjih razsežnosti pa bi se kaj lahko zgodila, če bi nastala kombinacija obeh, če bi poplavljali tako Gradaščica kot tudi Ljubljanica. Tedaj bi plaval obsežen del Ljubljane. Ta voda se ne bi mogla izliti nikamor, Ljubljanica bi bila polna, Gradaščica bi se razlila po mestu. Neznansko pereče pa je, da se Gradaščica nima več kam izliti – ker je že vse pozidano, nima dostopa do Barja!


Kaj storiti?

Na območju MOL bi bilo treba za zmanjšanje škode, nastale ob večjih ali manjših poplavah, storiti naslednje:

• redno vzdrževati osnovne odvodne mreže na Barju,
• urediti strugo Ljubljanice,
• spremljati hidrološko in hidravlično stanje reke Ljubljanice ter potek visokih vod na Barju,
• avtomatizirati in modernizirati zapornice na mestni Ljubljanici in Gruberjevem kanalu,
• predprazniti strugo Ljubljanice,
• zgraditi sistem zadrževalnikov.

(Vir: Vodnogospodarski inštitut)
 

Ker tudi vse padavinske analize zadnjih let in meteorološka opazovanja potrjujejo, da se ekstremi (sušna obdobja, obdobje intenzivnih padavin) povečujejo, Mitja Starec, nekdanji direktor Inštituta za vode RS, svari, da nimamo prav nobenega zagotovila, da povodja Gradaščice ne bodo prizadele dnevne padavine, katerih intenziteta bo večja od 120, 150 ali 200 mm. »To pa pomeni poplave tako rekoč sredi Ljubljane!«

Skratka: izkušnje iz prejšnjih poplav jasno kažejo, da poplavne ravnice ob rekah pripadajo vodi, zato človek tam nima kaj iskati! »Glavna težava južnega dela Ljubljane je, da se preveč in prehitro širi na tvegano območje, ki je poplavno in ki bo poplavno tudi v prihodnje,« je dejal geograf dr. Karel Natek. Ker vemo, da gre glede južnega dela Ljubljane za poplavno območje, bi morali širjenje gradenj nujno zaustaviti! Na ravni mesta bi to pomenilo sprejetje odloka o prepovedani novogradnji na poplavnih območjih, gradnjo smiselnih in neškodljivih zadrževalnikov, na osebni ravni pa spoštovanje narave in zavedanje, da nas bodo tako imenovane stoletne poplave že v kratkem ponovno presenetile.

»Reke po državi so zaradi dežja sicer narasle, a se stanje zaradi prehajanja dežja v sneg vendarle umirja,« pa je ob zaključku redakcije povedala dežurna hidrologinja na Arsu Maja Jeromel. »Sneg nas trenutno v nekem smislu celo rešuje!« Kljub temu je opozorila, da se lahko v nižjih legah sneg že v kratkem stopi, kar bo znova dvignilo vodostaje rek.

Deli s prijatelji