Sneg in burja. V zadnjem sneženju je padlo v jugovzhodni polovici Slovenije blizu 70 cm snega (Kočevje, Črnomelj), na Dolenjskem okrog pol metra, na Gorenjskem in v višjeležečih predelih osrednje Slovenije blizu 40 cm (Rateče, Katarina nad Ljubljano), na Postojnskem okrog 30 cm. Proti nižinskem delu osrednje Slovenije (Ljubljana 21 cm) in vzhodu (Celje 14 cm) je bilo bo snega manj, na severovzhodu Slovenije je ostalo kopno. Težave je povzročala tudi orkanska burja na Primorskem, nazadnje je dosegala podobne hitrosti februarja 2012.
| Od 12. do 17. februarja 2015 Nad srednjo Evropo ter Balkanom bo še vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, ki bo konec tedna in na začetku prihodnjega tedna nekoliko oslabelo. Prevladovalo bo dokaj sončno vreme z občasno nekoliko povečano oblačnostjo, predvsem v vzhodni polovici Slovenije. Jutranje temperature bodo večinoma pod lediščem, čez dan pa bodo v notranjosti Slovenije temperature okrog ali malo nad 5 °C. Najverjetneje je naziv za pust izhajal od pustiti, to je pustiti skrbi in težave, ter se veseliti in praznovati začetek novega leta in pomladi. |
Ozimna žita pred mrazom pod snegom
Šele konec januarja je posevke prekrila snežna odeja in jih zaščitila pred nizkimi temperaturami, nespremenjeno pa je ostalo tveganje pojava snežne plesni na tleh, obilno zasičenih z vlago.
Snežna plesen se najpogosteje pojavi spomladi, po dolgotrajno ležeči snežni odeji, v visoki zračni vlagi, izmenjavah toplejšega in hladnega vremena, temperaturnih razlikah med dnevom in nočjo ter na površinah, ki slabo prepuščajo vodo.
Na njen pojav vplivajo tudi slaba prehranjenost, pregnojenost z dušikom in pomanjkanje kalija. Verjetnost za pojav je večja, če so tla topla in vlažna, zgoraj pa leži zamrznjen sneg, ki ne prepušča zraka.
Okužbe spoznamo po belih odmrlih rastlinicah ali zaplatah, ki jih po tem, ko se sneg stopi, opazimo na žitnem polju. Sčasoma se bele zaplate spremenijo v vijolične, ker se na odmrlih rastlinah začne razvijati micelij glive.
Ker razvoj vremena v prihodnjih dneh kaže na mrzlo vreme, bodo posevki pod snežno odejo vsaj varni pred mrazom. Jutranje temperature bodo marsikje globoko pod lediščem, čez dan pa bo okoli ali malo nad 0 °C.
Pod snegom je rastlinam bolj toplo. Poglejmo primer. Drugega februarja 1991 se je v Murski Soboti shladilo na – 17,0 °C, tla v globini 5 cm pa na –8,9 °C. Že čez nekaj dni, ko je zapadlo dobrih deset centimetrov snega, je bila 14. februarja, pri podobno nizki temperaturi zraka, temperatura tal –0,6 °C. V Celju so se pri –21,0 °C tla pod osemcentimetrsko snežno odejo ohladila le na –1,8 °C.
Jara setev na Primorskem
Kljub snežnim alarmom misli pridelovalcev na Primorskem že segajo v novo vegetacijsko sezono.
Zagotovo je lanska mokra jesen marsikje onemogočala pravočasno setev ozimin. Tudi uspešno pridelovanje jarih žit zagotavlja le pravočasna setev.
Vsa sejemo zgodaj oziroma takoj, ko se tla ogrejejo na 3 ˚C in se brazde dovolj osuše za setev.
Nobene nevarnosti ni, če po setvi zapade sneg ali pritisne mraz, saj nabreklo seme brez škode prenese temperature zraka do –8 °C. V Vipavski dolini in v slovenski Istri lahko jarine sejemo že februarja, drugod pa marca. Setev v aprilu odsvetujejo.
Pri zapozneli setvi je pridelek nižji, ker jarina prehitro klasi in se slabo razrašča ter ima manjše število klasov. Če se setev iz kakršnih koli razlogov zapozni, je najbolje, da sejemo ječmen, ki najbolje med jarinami prenese pozno setev. Marsikdo se še spominja spomladi 2012, ko je preorana tla na Primorskem odnašala silovita burja, kakršna je bila tudi letos.
Prvi del meteorološke zime 2011/2012 je bil mil in skromen s snežno odejo. Proti koncu januarja 2012 pa se je vremenska slika zelo spremenila. Mrzlo vreme z nekaj snega, zlasti pa močno burjo na Primorskem se je zavleklo vse do sredine februarja.
11. februar 1986
Zjutraj so na nekaterih postajah, predvsem v severovzhodni Sloveniji, izmerili najvišjo februarsko snežno odejo od začetka meritev. V Ribnici na Pohorju je snežna odeja merila kar 150 cm, v Podlipju na Kozjaku je sneg segal 132 cm visoko, v Radljah ob Dravi so ga namerili 110 cm, v Cirkulanah pri Ptuju 86 cm, v Oplotnici ob vznožju Pohorja 75 cm, v Kančevcih na Goričkem 69 cm, v Veržeju 66 cm in v Murski Soboti 61 cm.
Pustna šema bo zimi slovo jemala
Pust že od nekdaj pomeni slovo od zime. Letos pa se je pravo zimsko vzdušje skorajda začelo šele na začetku februarja. Že nekdaj je obisk šem prinašal srečo in dobro letino. Da bi to res držalo, jih je treba obdarovati.
Sveti pust je bil nekoč pogansko božanstvo, katerega ime se je ponekod v zavesti ljudi še ohranilo. Tako je stari bog Korant postal ena izmed postav Pusta in si ga kot samostojno postavo že dolgo nihče ne predstavlja. Maske v njunem spremstvu so se združile.
Leto Pust
2012 21. februar
2013 12. februar
2014 4. marec
2015 17. februar
2016 9. februar
2017 28. februar
2018 13. februar
2019 4. marec
2020 25. februar Napoved
Po hladnih jutrih z najnižjimi temperaturami od –13 do –4 °C bo v prihodnjih dneh precej sonca in od torka ob popoldnevih nad 5 °C.
