Po obilici sončnega in suhega vremena v oktobru in tudi v prvih dneh novembra je v prvem novembrskem vikendu nad severnim Jadranom nastalo ciklonsko območje s hladno fronto, ki je dosegla tudi naše kraje. Meja sneženja se je spustila.
Napoved V petek bo na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno. V soboto bo deloma sončno, na Primorskem pa se bo pooblačilo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Obeti V nedeljo bo oblačnost naraščala, v zahodnih krajih bo že rahlo deževalo. V noči na ponedeljek se bodo padavine okrepile in zajele vso Slovenijo. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo ponekod lahko spustila do nižin. V ponedeljek bodo padavine slabele in ponehale, na Primorskem bo pihala burja. Od torka do petka kaže na večinoma suho, a hladno vreme.
|
Ohladilo se je
Predvsem na severozahodu se je spustila tudi pod 800 metrov nadmorske višine, ponekod pa ne pod 1100 m. Pobelilo je tudi višjeležeče doline. Ob močnih padavinah so narasli manjše reke in hudourniki. Ohladilo se je, najnižje jutranje temperature zraka so v alpskih dolinah padle na okoli 0 °C, drugod so bile od 4 do 9, najvišje dnevne so bile od 1 do 9, na Primorskem okoli 14 °C.
Polja so pripravljena na zimo, v kleteh zori mlado vino. Narava bo legla k počitku. Bo božič bel? Po pregovoru sodeč bo. Dejstvo je, da se obdobje stabilnega vremena počasi končuje. Razvoj vremena za naslednjih 10 dni spremljajte na spletni strani Arso: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet.
Skromnejša snežna odeja
Kazalniki Agencije RS za okolje kažejo, da podatki o največji debelini snežne odeje po nižinah kažejo njeno upadanje, v visokogorju pa je količina zapadlega snega od leta do leta zelo različna. Tako ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. Tak primer je leto 2001 z rekordno debelino snežne odeje v visokogorju, po nižinah pa je bila tista zima običajna. Izjemno obilna je bila v zahodnih Julijcih v zadnjih dveh mesecih leta 2008.
Podnebne spremembe bodo vplivale na debelino snežne odeje. Pričakujemo, da bo v prihodnje skromnejša tako po nižinah kot v gorah. Decembra 2015 se je prvič zgodilo, da so bila tla na Kredarici večino meseca kopna. Po nižinah je opazno upadanje snežne odeje v spomladanskih mesecih.
Čas trnulj
Ob koncu prve dekade novembra se končuje tudi prava fenološka jesen. Po fenološkem koledarju jo zaznamuje splošno odpadanje listja navadne breze, bukve ter lipe. Jesensko odpadanje listja je potekalo v običajnem času. Močan veter je sklestil z dreves večje količine listja, ki je odmrlo. Od ponedeljka zvečer do torka popoldne so najmočnejši sunki burje dosegali hitrost od 100 do okoli 120 km/h. Veter bo odpihnil tudi marsikateri list vinske trte, ki je že zalepila peclje in listje spustila v vetru. Zaradi toplega vremena pred ohladitvijo pa so se na marsikateri rastlini še pojavili posamezni cvetovi.
Črni trn (Prunus spinosa) je grmovnica, ki je ime dobila po črnem lesu. Trnulje so botanično predniki sliv, zato jim ponekod še danes rečejo divje slive. Jesenske slane povzročijo, da trnulje, to so jagode črnega trna, postanejo manj trpke. Po slani se zmehčajo in so užitne. Trnulje vsebujejo veliko taninov, sadnih kislin, trsni sladkor, veliko je pektinov in flavonoidov; med vitamini je največ vitamina C. Ravno prav za čas prehladov.
Padavine in veter
Od 5. do 7. novembra 2016 je največ padavin padlo na območju Julijskih in Kamniško-Savinskih Alp in na delu dinarske pregrade. Tam je v 48 urah padlo večinoma od 150 mm do 300 mm padavin, krajevno tudi mnogo več. V večjem delu zahodne in osrednje Slovenije je padlo med 40 in 150 mm padavin, na vzhodu pa okoli 50. Padavine so bile ponekod časovno dokaj enakomerno razporejene, drugod so bili nalivi. Nalivi ali večurno do celodnevno deževje so bili ponekod nenavadno izraziti, s povratno dobo 5 let in več.
Sneg Je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v oblakih iz drobnih kapljic vodne pare, ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature. Tedaj vodna para preide iz plinastega stanja v trdno. Nastanejo ledeni kristali. Oblika kristalov je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih razmer okolice. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Pravi snežni kristal je zgrajen kot šestkraka zvezdica.
|
