RADOMLJE – Sreda popoldne. Nenadoma se je usulo izpod neba in pobelilo vso deželo, kot bi bili sredi januarja. Debeli kosmi so se hitro oprijeli velikih listov hrasta, kostanja in divje češnje. Na vseh krakih slovenske avtoceste so avtomobili v letnih gumah kot igračke polzeli po zasneženem cestišču, vrstile so se nesreče, druga za drugo, nastale so kilometrske kolone.
Ponoči je začelo v gozdovih pokati. Še tako debele veje so klonile pod težo snega. »Še danes je hoditi po gozdu zelo nevarno,« nas opozori Matjaž Mastnak, strokovni vodja arboretuma v Volčjem Potoku, kjer je nenadno sneženje v par urah povzročilo za več kot pol milijona škode.
Po 20 letih Kot so zapisali na straneh Agencije RS za okolje je sneg po približno dveh desetletjih tik pred prvomajskimi prazniki pobelil Slovenijo. Leta 1988 je snežilo 24. aprila, a je zapadla precej manjša količina in ni povzročil večje škode. Sicer je na začetku maja snežilo v letih 1957, 1965, 1979, 1981 in 1985. Leta 1985 so 3. maja zjutraj po močni ohladitvi in nočnem sneženju v Jeronimu nad Nazarjami namerili 42 centimetrov debelo odejo. Leta 1907 pa so 29. aprila zjutraj po dolgotrajnem sneženju – predvsem v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini – izmerili za ta čas nenavadno veliko snega. V Bohinjski Bistrici in Sodražici pri Ribnici je bila snežna odeja visoka kar 40 centimetrov. Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine so na agenciji za okolje zabeležili 10. junija 1974 v naselju Nomenj v Bohinjski dolini. |
Ob tretjino prihodka
Zapadlo je 20, ponekod 30 centimetrov mokrega snega, zamedlo je sprehajalne poti, po katerih bi se morale v prvomajskem tednu sprehajati družine, mamice z vozički in upokojenci s prazničnimi nageljni. »Od vsega tega ne bo nič,« je potarnal dolgoletni direktor arboretuma Aleš Ocepek in poudaril, da jim je sneženje v sredo odneslo kar tretjino letnega prihodka.
Bilo je v sredo popoldne na državni praznik pred 1. majem, ko so v Arboretum Volčji Potok poklicali svoje delavce, ki so zadnja dva meseca pripravljali veliko razstavo cvetja, urejali rožni vrt in nivelirali pesek na sprehajalnih poteh. Na šotorih se je nabralo za dva pednja snega, zato so ponoči hiteli odstranjevati sneg. Paviljon pri kavarni je žalostno obvisel pod belo odejo, raztrgan in polomljen.
»Škoda je tako na drevesih kot tudi na opremi, a najbolj žalostno je to, da nam je sneg odnesel kar tretjino prihodka obiska, ki ga vsako leto dobimo med prvomajskimi prazniki.«
Poleg drugega so imeli v načrtu prenoviti glavni vhod: »Ta bo moral zaradi snega počakati,« nam je povedal Ocepek.
februarja 2014 že doživel žledoloma.
Hrast, kostanj in divja češnja, poti zasute z lesom
Vsenaokrog so ležale velike odkrhnjene veje: »Poči, in veja je v trenutku na tleh, pade kot kamen,« nas je opozoril Mastnak.
V zgodnjih jutranjih urah so zapele motorke. Na tleh močno obrasle veje kostanja, hrasta in divje češnje: »Na teh je največ škode, ker so zdaj najbolj olistani, zato se je nanje prijelo največ snega. Iglavci so imeli tokrat več sreče,« pojasnjuje Mastnak in dodaja: »Svojevrstna ironija je v tem, da bi bila škoda mnogo večja, če ne bi naš park prve dni februarja 2014 že doživel žledoloma, ki je oklestil šibkejše veje z dreves.« Takrat je Arboretum samo na drevesih utrpel za več kot milijon evrov škode.
Azijski javor, ki prav te dni poganja in cveti, je svoje veje povesil na vse strani in ukrivljene bodo ostale tudi, ko se bo sneg stopil.
»To je svojevrsten pojav, zakonitost pri drevesih. Les je do določene meje elastičen, potem pa v neki prelomni točki postane plastičen, kar pomeni, da se povešene veje nikoli več ne bodo dvignile, ampak bodo rasle naprej ukrivljene, skrivenčene.«
Večina sprehajalnih poti ni prehodna, zato še sami ne vedo, koliko dreves bodo mogli obsekati, obžagati in obrezati. »Zagotovo pa bodo dela trajala vse do konca poletja.«
Kako plačati
130 delavcev?
V Arboretumu Volčji Potok je po besedah direktorja Ocepka redno zaposlenih 85 delavcev, v okviru javnih del, sezonsko, pa še dodatnih 45, ki jih je seveda treba plačati ne glede na vreme in izpade prihodkov, če se vsi skupaj v prijetnih majskih dneh ali čez poletje želimo sprehajati po verjetno najlepšem parku v Sloveniji. Letnega prometa naštejejo nekaj manj kot štiri milijone evrov, obisk pa niha od 100.000 do 200.000 ljudi na leto. Arboretum je javni zavod, a od omenjenega prometa dobi od države le 10 odstotkov, precej manj kot večina drugih zavodov. Da privabijo obiskovalce in obogatijo sezono, si zamislijo raznolike vzporedne projekte, med drugim veliko razstavo dinozavrov.
Ob snegu še pozeba Sneg je povzročil škodo tudi v gozdovih: prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov, v osrednji in severni Sloveniji pa je poškodovano tudi drevje v nižinah. Kmete pa je najbolj prizadela pozeba, ta je bila najhujša v severovzhodni, osrednji in južni Sloveniji. »Največ škode je nastalo v sadjarstvu, kjer je uničenih okoli 90 odstotkov cvetov, podobno je tudi v vinogradništvu,« je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič. Precejšnja je tudi škoda na področju poljedelstva, prizadeti so že posajeni krompir, koruzo, oljna ogrščica. |
Če škoda zaradi snega po prvih ocenah zdaj šteje pol milijona, se bojijo, da bo na koncu sezone milijonska. Da bi bila čim manjša, si seveda želijo čim več obiskovalcev. Vrata jim bodo spet odprli v soboto.
V nedeljo dež
Kot nam je povedala mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje bo v soboto sončne ure prekinjala povečana oblačnost, predvsem popoldne se bodo še pojavljale krajevne plohe. Manj prijetno bo vreme v nedeljo, ko bo oblačno, občasno bo deževalo. Tudi na začetku tedna bo vreme še dokaj spremenljivo, saj bo do naših krajev še segal vpliv območja nizkega zračnega tlaka, vendar v ponedeljek in torek obilnejšega dežja ne pričakujemo, večinoma bo suho.
