NA KOŽO

Smučarski turizem

Objavljeno 28. januar 2015 23.35 | Posodobljeno 28. januar 2015 23.39 | Piše: Rok Tamše
Ključne besede: komentar

Ni denarja, ni rezultatov, a se naj vsaj smučajo.

Rok Tamše. Foto: S.N.

Na Smučarski zvezi Slovenije (SZS) se sicer na vse pretege trudijo z varčevalnim programom, ki je nedavno odpihnil tudi vodstvo alpincev, toda zavzeto zategovanje pasu so ponesrečeno prenesli še na tisti del, kjer enostavno ne sme biti posegov politike. Ciljam na rezultate, ki slovenskim smučarjem in smučarkam omogočajo tudi tekmovanje na svetovnem prvenstvu v Vailu. V bistvu alpinci s svojimi strokovnimi mnenji ponižujejo sami sebe. Si predstavljate, potrebujete le eno uvrstitev med 15 najboljših v svetovnem pokalu ali se vam uspe dvakrat pririniti in izpeljati finalno vožnjo, pa že imate brezplačno mesto na svetovnem prvenstvu v ZDA. Če pa vam je uspela le ena uvrstitev med trideseterico, spet lahko greste na svetovno prvenstvo, le da kriteriji SZS določajo, da si stroške plačate sami. Tako se zdaj varčuje že dvojno, z rezultati in stroški.

Agonijo slovenskega alpskega smučanja, izvzemši Tino Maze in njeno ekipo, tako še dodatno promovirajo, da bi se javnost lahko res zatrdno prepričala, da je z delom v moški in ženski reprezentanci narobe prav vse. Zanimivo bi bilo slišati podrobno razlago, zakaj za vraga na svetovno prvenstvo pošiljajo tekmovalce, ki niso konkurenčni, ob tem pa niti ne spadajo več v kategorijo nadarjenih ter potrebnih učenja in nabiranja izkušenj. Rekli boste: »Pa naj grejo, če si že plačajo sami.« No, ravno zato je povsem na mestu, da govorimo o smučarskem turizmu na vrhunski tekmovalni ravni. Verjamem, da fantje in dekleta v težkih razmerah trdo delajo, se žrtvujejo, toda končna ocena rezultatov je za večino porazna.

Treba pa je vedeti tudi to, da bo SZS od Mednarodne smučarske zveze (FIS) deležna določenega denarnega prispevka, ki bo med drugim odvisen od števila njenih tekmovalcev na svetovnem prvenstvu v ZDA. Gre za finančni izplen, ki niti približno ni tolikšen, da bi znatno poboljšal finančno stanje hiše v Podutiku. »To, kar se dela, je potuha,« je kratek povzetek komentarja o takšnem delovanju iz ust staroste slovenskih smučarskih trenerjev Filipa Gartnerja. Če že ni denarja za vrhunske razmere, ki bi narekovale ostrejše kriterije, se pa naj vsaj smučajo, bi lahko dodali. 

Deli s prijatelji