Poznavanje lastnih omejitev in sposobnosti je ključno pri postavljanju življenjskih ciljev in pričakovanj. To bi načeloma moralo veljati tako na nivoju posameznika kot družbe. A pri nas ni tako. Trenutno smo na stopnji, ko je v vsako poro našega družbenega tkiva zakoreninjeno načelo negativne selekcije. Ta omogoča posameznikom, da zasedajo odgovorna mesta brez vrlin, kar zagotavlja neizogiben propad. Strašno je, da lahko negativna selekcija posega tudi v izmerljive človekove sposobnosti, kot so hitrost, izobrazba ali vzdržljivost. Z ustreznimi posegi lahko onemogočimo hitrejšega tekača, bolj pametnega kolega ali bolj marljivega delavca. Poznati moramo le človekovo naravo in se zavedati, da smo družabna bitja. Okolje negativne selekcije seveda odžene ali uniči svojo elito ter rogovili z drugorazredniki. Ti posamezniki niso sposobni vrednotenja lastnih dejanj in niti slučajno pripravljeni sprejeti odgovornosti za njihove posledice. Istočasno je v njih zakoreninjena zavest, da so drugorazredni, saj so ves čas v defenzivni drži. Med drugorazredniki lahko najdemo zelo zanimive posameznike, od zdravnikov, ki v čaščenju lastne povprečnosti začnejo sveto vojno proti znanosti, do duhovnih invalidov in nesrečnežev, ki se praviloma samookličejo za zdravilce in dar človeštvu. Slednji so še posebno nevarni, saj zaslepljujejo široke množice nepoučenih (ker drugih pač ne morejo) in manipulirajo z dejstvi, da bi si postavili svoje malo svetišče. Druga liga je tudi osnovni kultivar vsemogočih teorij zarote, od kemtrejlov prek cepljenja do aktualne teze, da ebola sploh ne obstaja. Ti posamezniki kalijo substrat družbe in ustvarjajo trenja, ki mrtvičijo še tako dobre namene. Prav zaradi njih je danes še posebno pomembno, da smo sposobni kritične misli in ne nasedamo samooklicanim avtoritetam. Osnova pa še vedno ostaja razumevanje lastnih sposobnosti in dejstvo, da ni sramotno prositi za pomoč.
|
|
