MARIBOR – »Berti je bil prvi slovenski hitmaker, ki je ustvaril ogromno slovenskih popevk, te so postale hit in jih še danes slišimo na radijskih postajah,« o Engelbertu Rodošku, bolj znanem kot Bertiju, spoštljivo strne prve misli legendarni pevec Alfi Nipič.
Poslovilo se je namreč še eno od velikih glasbenih imen pri nas, povezanih tako z zabavno kot narodno-zabavno glasbo – Berti Rodošek, ki je zadnjih nekaj desetletij živel v Švici. Zato je bil manj prisoten v naših medijih in še manj na naših glasbenih odrih.
A le fizično, saj je živel in bo še naprej živel v številnih skladbah, ki jih je ustvaril.
Njegova tudi Polka, valček, rock'n'roll
Ni bil le skladatelj, aranžer, ampak tudi dirigent in producent, največ glasbenih del je napisal za Alfija Nipiča, Ota Pestnerja ter New swing quartet pa tudi Jožeta Koblerja. Zanj je, denimo, napisal skladbo Dan, ki ga je zamenjala noč pa Črke lažejo, zelo znana je tudi skladba Dala si mi vse ter Vse bi zate dal. Za Ivanko Kraševec je napisal Tri srca, za Tatjano Dremelj pa Daj mi srce. Je tudi avtor ene od najbolj znanih narodno-zabavnih skladb Henrika Burkata - Henčka Polka, valček, rock'n'roll.
Izdal je avtobiografsko knjigo, v kateri je popisal svoje zabavne in manj zabavne prigode iz mladosti, ki jo je Berti, sicer rojen v Avstriji, preživel v Mariboru, kjer je obiskoval in končal srednjo glasbeno šolo, pozneje pa je študiral na visoki šoli za glasbo v avstrijskem Gradcu. Naslovil jo je po eni najbolj znanih skladb, ki neuradno velja za štajersko himno Maribora – Toti presneti, skladba z uradnim naslovom Štajer'c pa je tudi ena najbolj znanih popevk, ki jih prepeva Alfi Nipič in se je z njo predstavil na festivalu Vesela jesen. Ta je nastala iz festivala popevk, njen idejni oče je bil skupaj z Edvardom Holnthanerjem tudi Berti. A ni bil le oče Vesele jeseni, ampak tudi festivala Melodij morja in sonca.
Njegov opus šteje okoli 400 glasbenih del. V Mariboru je ustanovil in vodil svoj ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani je bil član Mladih levov in Črnih vran. Med njegova najuspešnejša dela poleg že omenjenega Štajer'ca uvrščamo skladbe z naslovom Prlek in Bolfenk, ki jih prav tako prepeva Alfi, pa Tople julijske noči, ki jo je prepeval Oto Pestner, in mnoge druge.
Huda bolezen
»Skladba Mladi, za katero je glasbo in aranžma ustvaril Berti, je bila ena mojih prvih uspešnic, ki sem jo zapel na Veseli jeseni in za katero sem leta 1969 dobil prvo nagrado strokovne žirije,« se dobro spominja Alfi, ki je veliko prepeval tudi z njegovim orkestrom. »Berti je imel dixieland band, s katerim je igral na mladinskih plesih v Mariboru, z njim je ogromno sodeloval tudi bas kitarist Djuro Penzeš, član Mladih levov. Igrali pa nismo le po mladinskih plesih, temveč tudi številnih kulturnih domovih. Zlasti veliko na Primorskem, kjer so bila poletja plesno zelo razgibana,« se spominja Alfi. Z Bertijem so sodelovali tudi številni drugi priznani pevci in glasbeniki. »Svojo prvo LP-ploščo z naslovom Sedem hudih let sem naredil z Bertijem, kot avtor pa je pri tem sodeloval Dušan Velkavrh,« še pove Alfi, ki je z Bertijem sodeloval, dokler se pred več kot 30 leti ni preselil v Švico, kjer je po hudi bolezni zdaj zatisnil oči. Julija je dopolnil 74 let. Ko je še živel v Sloveniji, je bil nekaj let tudi v Ljubljani, zaposlen je bil na Radiu Slovenija.
Alfi o njem pove, da je bil sploh prvi »one man bend« pri nas, ki je igral tudi klavir in bil nasploh eden najbolj plodnih avtorjev, ki je imel glasbo v malem prstu. In, zanimivo, nekateri ga ravno zaradi tega, ker je bil tako uspešen skladatelj in je ustvaril mnoge zimzelene popevke, primerjajo z Vilkom Ovsenikom, bratom Slavka Avsenika, od katerega so se najbližji sorodniki na ljubljanskih Žalah poslovili natanko pred enim tednom. »Z vsakih odhodom katerega od priznanih glasbenikov odide med spomine tudi košček mene,« priznava legendarni Alfi, ki se še kako zaveda minljivosti vsakogar od nas. A glasbena dela, ki so jih ustvarili Berti in brata Vilko in Slavko Avsenik, ostajajo med nami in so neprecenljiva dota zanamcem.
