LJUBLJANA – Z julijem smo v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili direktorat za lesarstvo, tako naj bi od osamosvojitve naprej kar močno zapostavljeni panogi posvetil več pozornosti.
Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Nič manj kot 1,184.526 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico države, gozdnatost je 58,4-odstotna, v okviru širšega vpliva pa celo 80-odstotna.
Po uradnih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je lesna zaloga slovenskih gozdov 337,816.717 kubičnih metrov oziroma 285 m3/ha. Pri tem je 46 odstotkov iglavcev in 54 odstotkov listavcev. V naših gozdovih priraste letno 8,419.974 kubičnih metrov lesa ali 7,10 m3/ha.
Kot navajajo na zavodu, se v zadnjem obdobju v povprečju poseka od 3,4 do 3,9 milijona kubičnih metrov dreves na leto, nekaj več iglavcev kot listavcev.
Zaradi žledoloma in lubadarja, ki se je posledično močno razširil, je, kot je povedal Andrej Breznikar z zavoda, lanski posek znašal skoraj 6,5 milijona kubikov.
Po besedah direktorja Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Igorja Milavca se lesna industrija po zaporednem propadanju številnih tovarn, spomnimo, v nekaj letih so ugasnile Lipa, Lip Radomlje, Meblo, Svea itd., vendarle prebuja.
Ob koncu 80. je bilo v lesnopredelovalni industriji zaposlenih 36.000 ljudi. Leta 2010 jih je les obdelovalo le še 17.000. In potem se je zgodilo: »Omenjenega leta 2010 je svetovna kriza oklestila tudi lesno industrijo, ko je prodaja padla tudi do 30 odstotkov, so pri nas plače v okviru usklajevanja minimalne plače narasle za 23 odstotkov.« Tega predvsem pohištvena industrija, ki je najbolj delovno intenzivna in v kateri je leta 2010 dodana vrednost na zaposlenega znašala le 19.000 evrov, po mnenju Milavca preprosto ni mogla preživeti, in tudi zato se je število ljudi v njej tedaj prepolovilo, na 4500.
»Lesnopredelovalna industrija namreč spada med delovno intenzivne panoge z razmeroma nizko dodano vrednostjo na zaposlenega, in sicer okoli 20.000 evrov na leto, podobna je usnjarska in tekstilna industrija pa tudi gradbeništvo. Zato je te panoge dvig minimalne plače v najhujši gospodarski krizi veliko bolj prizadel kot denimo kemijsko, ki ima precej višjo.«
Država v vsem tem času od osamosvojitve naprej ni zmogla spraviti skupaj resne strategije razvoja lesnopredelovalne industrije, ki smo jo že imeli. Poleg krize je bilo nekaj tudi tajkunskih prevzemov, ki so denimo izčrpali podjetje in prodali zemljišče in podobno.
Železniški »holzplaci« nekoč razvejenega jugoslovanskega lesnega omrežja, za katere oživitev si prizadeva prof. Franc Pohleven z oddelka za lesarstvo na biotehniški fakulteti, so še vedno zapuščeni ali pa jih ni več. Pa vendarle se premika.
Letni prirastek v naših gozdovih je relativno velik, v povprečju kar 7,1 kubičnega metra na hektar. Vir: Zavod za gozdove
Lesna veriga ni dovolj povezana
»Dobiček v panogi se je povečal s 4 milijone evrov v letu 2013 na 20 milijonov v letu 2014. Število zaposlenih se zadnje leto in pol ne zmanjšuje več, v večjih tovarnah je še 10.000, okoli 1500 pa se jih ukvarja z lesom v okviru svojih espejev,« pove Milavec.
Tudi dodana vrednost na zaposlenega se je v letu 2014 v panožnem povprečju dvignila že na solidnih 29.000 evrov na leto. Kljub temu pa je rezerve še ogromno.
V Sloveniji prevladujejo bukovi, bukovo-hrastovi in jelovo- bukovi gozdovi, teh je po podatkih zavoda kar 70 odstotkov in imajo veliko proizvodno sposobnost.
Podatki kažejo, da je bilo v letu 2012 v slovenskih gozdovih skupno posekanih 3,910.807 kubikov dreves, od tega 2,152.467 kubikov iglavcev in 1,758.340 kubikov listavcev, kar je relativno velika in gospodarsko zagotovo zanimiva količina.
A tako Milavec kot tudi drugi poznavalci panoge opozarjajo, da sektor raste na lesarskem delu, torej pri proizvodnji žaganega lesa, na ploščah, stavbnem pohištvu in proizvodnji lesenih stavb, pohištvena industrija pa je še vedno v težavah.
Tako se večji del gozdno-lesne verige žal še vedno ustavi na kamionski cesti in gre od smreke do strehe, ne pa do mize! Neke resne dolgoročne strategije za razvoj lesnopredelovalnega sektorja še vedno ni, zato so veliki upi položeni v novoustanovljeni direktorat za lesarstvo na ministrstvu za gospodarstvo.
Res je, da je od vsega gozda kar 90 odstotkov gospodarskega gozda, namenjenega sečnji, toda od tega je verjetno le polovica primernega in zlasti ekonomsko zanimivega. Še vedno imamo neverjetnih 461.000 gozdnih posestnikov, hkrati pa velik odstotek gozdov raste na strmih predelih, ki ekonomsko niso zanimivi.
