Smrad iz brezna odkril odlagališče kadavrov

STRUGE – Dolenjska, zlasti kraški svet Kočevske in Ribniške doline, skriva več sto jam, ki od nekdaj v svoje globine mikajo pogumne fante in dekleta. Da bi občutili, kako ta brezna dihajo, poslušali zvoke teme, ki odmeva med skalami in hodniki, po grlu spustili kakšen požirek čiste vode, ki tako mojstrsko oblikuje kamnite podobe, in se navsezadnje veselili novega globinskega rekorda, so jamarji pripravljeni dati vse od sebe. »Žal je imelo tokrat moje poslanstvo v breznu nad Gregorčkovim lazom v Mali Gori nad Ribnico grenak priokus. Pravzaprav je to kislost našega ljubiteljstva, ko se moraš v obilici dela lotevati še saniranja ljudske primitivnosti, ki ne pozna meja,« je jezo stresel Anton Della Schiava, med prijatelji Tedi. Že vrsto let je član društva za raziskovanje jam iz Ribnice, svet mogočnih podzemnih ovinkastih slovenskih predorov pozna, kot je dejal, v dušo. Bil je priča ducat nenavadnim prizorom, zadnji, ki ga je doletel minuli teden, pa ga je tako kot njegove kolege osupil. Poklical ga je komunalni inšpektor Cveto Staniša, ki ta posel opravlja v občinah Ribnica in Dobrepolje. Ugotovljeno je bilo namreč, da je v breznu nad Strugami veliko skladišče crkovine. Na sled je prva naletela naključna spehajalka, 17. januarja letos pa so bili njeni občutki zapisani v Geopediji. Dejala je, da je v okolici jame, po uradnih meritvah velikosti 7 x 4 metre, globoka pa je 13 metrov, videla živalske kosti, drobovino in kože. »Jamo, sodeč po videnih odpadkih, najverjetneje onesnažujejo lovci, ki vzdržujejo (hodijo na jago) bližnjo gozdno jaso s krmiščem in prežo, 100 metrov po gozdni vlaki navzgor,« je zapisano v poročilu. Določili so točno lokacijo jame, ob cesti Struge–Ribnica, smer Črni Vrh. Antonu Della Schiai je pomagal jamar Alojz Zobec.

Viri okužbe

Ob prihodu do brezna, kjer so bile v okolici opazne kolesnice vozila, je razložil Tedi, »so bili moji občutki normalni, dokler se nisem dovolj približal vhodu. Takrat je udaril smrad, ki se je izmenično s kroženjem zraka širil okoli. Občasno je veter šibal po vejah mešanega gozda, živo srebro se je, čeprav nismo merili temperature, spustilo do pet stopinj pod ničlo.« Prve posnetke je naredil na višini treh metrov nad tlemi brezna, da bi fotografiral glavo, se je spustil do dna, vendar le toliko, da ni razkopaval kož in kadavrov (delov hrbtenice z rebri). Pred tem ga je namreč na vrvi ujel smrad, ki ga je skoraj prisilil k bruhanju. Ob pregledu posnetkov so ugotovili, da je jama skoraj v celoti (80 odstotkov) onesnažena, sneg je že prej po celotnem dnu razvozil stare kadavre. Posnetki razkrivajo tudi to, da nekaj nevarnih virov okužbe obstaja že dlje, nekaj poginulih živali pa je odvrženih na novo. V okolici ni vodnih zajetij, lahko pa so ogroženi izviri v okolici Dvora pri Krki. Sledi vseh onesnaženj s širšega Ribniškega in doline Strug so namreč doslej našli v porečju Krke. Po obsegu sodeč crkovina ni iz domačih, bližnjih gospodinjstev. Kaže, da jo v jamo verjetno dovaža nekdo iz »lastne klavnice«, njegovo identiteto pa bi morali odkriti možje postave s pomočjo pristojnih služb. »Že prej smo z našimi jamarji kovali načrt, da bi ob marčevski akciji Očistimo Slovenijo prečesali tudi kakšno jamo. Obstaja namreč sum, da so te polne takšnih in drugačnih navlak,« je še dejal Cveto Staniša.