LJUBLJANA – Kovačič-Maganjevo Gibanje 13. maj si, to je znano, prizadeva, da bi državni zbor dopolnil zakon o državnih praznikih in bi Slovenci vsaj v prihodnje in namesto pred desetletji iz ideoloških razlogov izmišljenega praznika praznovali resnični dan prvega slovenskega oboroženega upora proti okupatorjem med drugo svetovno vojno. Pripadniki domoljubne organizacije Tigr so namreč, tudi to je znano, bili prvi, ki so se na slovenskih tleh (na Mali gori pri Ribnici), že 15. maja 1941, z vojsko italijanskega fašističnega okupatorja pomerili v oboroženem spopadu, v katerem je padel tedanji vojaški poveljnik organizacije Tigr Danilo Zelen.
Toda Gibanju 13. maj ne gre samo za omenjeno dopolnitev (spremembo) zakona o slovenskih državnih praznikih in dela prostih dnevih. Ne, začelo je tudi zbirati podpise pod peticijo, s katero želi zdajšnje slovenske oblastnike oziroma prav vse slovenske parlamentarne stranke prepričati, da bi državni zbor že letos (ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne) ratificiral resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je sicer Evropski parlament že 2. aprila 2009 obsodil vse tri grozljive evropske totalitarizme 20. stoletja: nacizem, fašizem in komunizem.
Zdravilo za bolečinsko jedro
Zakaj pa šele letos? Zato, ker je večina v slovenskem parlamentu pač leta 2009 zaradi svojih ideoloških predsodkov in zadržkov nasprotovala ratifikaciji resolucije, s katero bi obsodili tudi komunizem ter, še celo več, prav vse evropske totalitarne in avtoritarne režime 20. stoletja. Večina v državnem zboru je leta 2009 tako dopustila zgolj sprejem deklaracije (?!) o tem, kako so se tudi slovenski poslanci seznanili z omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta.
Predvsem dve podpornici Gibanja 13. maj sta še posebno zavzeti pri zagovarjanju čimprejšnje slovenske ratifikacije resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu: sestri Majda Metličar in Iva Pavlin Žurman, hčerki primorske prvoborke in spomeničarke Ine Colja, ki je bila nekoč zaročenka Pina (Pinka) Tomažiča, znanega komunističnega aktivista, ki so ga fašisti na tako imenovanem 2. tržaškem procesu obsodili na smrt. Tomažič je s tigrovci tesno sodeloval že od začetka leta 1940 in si je, sliši se skoraj neverjetno, že takrat, ko sta Hitler in Stalin še bila velika prijatelja, upal na glas, torej heretično poudarjati, da je ena od dolžnosti komunistov prav gotovo tudi njihovo sodelovanje s prav vsemi antifašisti in antifašističnimi organizacijami.
No, Metličarjeva in Pavlin Žurmanova sta tudi kljub vsemu v tem hipu nekoliko razočarani, saj so kljub »njuni« peticiji, ki je objavljena na spletni strani Gibanja 13. maj (na http://www.publishwall.si/gibanje13maj/about), skoraj vse parlamentarne stranke še zadržane in neodločene, večina kot da se jih noče jasno izreči o pobudi, da bi protitotalitaristično resolucijo, ki jo je že pred šestimi leti sprejel Evropski parlament, zdaj končno ratificirali tudi v Sloveniji. Ne čisto vse parlamentarne stranke, vendar pa skoraj vse, kar že spet lahko pomeni, točno tako, parlamentarno večino.
Majda Metličar omenja knjigo Eckharta Tolleja Nova zemlja, ko takole piše o grenkem priokusu, ki ga ima zaradi predolgega sprenevedanja parlamentarne večine: »Slovensko bolečinsko jedro tvori bolečina duše naroda, ki je sestavljena iz neštetih osebnih bolečinskih jeder, ki so nastala na podlagi kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Bolečina ene travme je ukleščena v podzavest slovenskega naroda celo sedem generacij! Slovensko kolektivno bolečinsko jedro ne vsebuje zgolj bolečine zaradi travm iz medvojnega in povojnega časa, pač pa vse travme vse do danes. (...) Zmanjševanje slovenskega bolečinskega jedra pomeni ozaveščanje vsake od teh travm, več ali manj vzporedno. Saj narod, ki se ni odločil za resnico, pravičnost in odgovornost v današnjem času, ne more ozavestiti travme izpred sedemdesetih let, ker so ozaveščanje resnice, ozaveščanje pravičnosti in ozaveščanje odgovornosti ključna orodja za to...«
Zdajšnja sestava je le drugačna
Predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, poslanka opozicijskega SDS Eva Irgl, je ob koncu minulega tedna o nujnosti čimprejšnje ratifikacije resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel že 2. aprila 2009, spregovorila na posebni novinarski konferenci. »Za Slovence je ta resolucija še toliko pomembnejša, ker smo v 20. stoletju trpeli pod vsemi tremi totalitarizmi: pod nacionalsocializmom, fašizmom in pod komunizmom. Naša država bi morala po vseh teh letih biti sposobna enotno obsoditi boleče zgodovinske izkušnje, obsoditi tudi komunistični režim in povojno revolucijo, ki je na slovenskih tleh prizadejala velike bolečine, zlasti z več kot 600 množičnimi prikritimi morišči,« je poudarila. V poslanski skupini SDS, je še dejala, so prepričani, da je z zdajšnjo sestavo parlamenta to že mogoče doseči, da je zdajšnji trenutek dovolj zrel za takšen korak, ki bi ga resda morali narediti že zdavnaj.
