Služili s čistilno akcijo?

LJUBLJANA – Uspešno se je končala že druga vseslovenska čistilna akcija. Čistili so vsi, navadni državljani, gasilci, vojaki, celo predsednika države in vlade. Smeti je bilo sicer manj kot pred dvema letoma, kljub temu pa je okoli četrt milijona državljanov nabralo 17.000 kubičnih metrov oziroma 3000 ton gospodinjskih in industrijskih odpadkov. Glede na to, da naj bi zaradi prostovoljnega dela vse potekalo gladko, pa so imeli organizatorji presenetljivo veliko težav z birokrati. Najbolj se pritožujejo nad Mestno občino Ljubljana (Mol), ki naj bi jim metala polena pod noge. Zapletlo se je namreč z odvozom odpadkov na deponijo. Prostovoljci so brezplačno ponudili svoje prevozniške storitve in tako hoteli prispevati svoj delež, vendar jim Mol po njihovih besedah ni dovolil odvoza. »Na razpolago smo imeli ogromno kamionov in drugih transportnih sredstev, vključno z delovno silo, ki bi pobrani material z divjih odlagališč lahko prepeljala na deponijo. Za občino to pomeni, da s tem tako rekoč nima nič stroškov. Zasebna podjetja in espejevci so dobesedno ponujali svoja osnovna sredstva, gorivo, delovno silo, vse to zastonj, Mol pa jim je odvoz na deponijo prepovedal, dovolil ga je le Snagi. Tako smo morali smeti prekladati z najdišča na tovornjake, ki so jih prevažali do zbirnih točk, jih tam odložili, nato pa jih je Snaga znova nalagala in vozila na deponijo.« Nerazumna poteza občine, ki se je javnosti hvalila, da je vložila 250.000 evrov sredstev, a stroški bi bili lahko minimalni. Prav zato se vzbuja sum, da je hotel nekdo zaslužiti s to plemenito prostovoljno akcijo. Občinska koordinatorka čistilne akcije za Ljubljano Mojca Čučnik ugotavlja: »Mol bo plačal vse, kar bo Snaga odpeljala, Snage pa nihče ne bo mogel kontrolirati, ker zbranih odpadkov tako ali tako ne bo mogla odpeljati v enem dnevu, odvažala jih bo še ves teden. Kako patetično in prozorno – za ceno velikih denarjev! Akcija je Mol stala okoli 250.000 evrov, nastalo pa je še za 400.000 evrov stroškov, ki jih je imel Mol, ko je moral odstranjevati odpadke, ki so baje ležali na državnih zemljiščih.«

Občina se je bala zlorab

Na Molu svojo odločitev, da prostovoljcem ne bodo dovolili zastonj odvoza, ampak bodo zanj dali davkoplačevalski denar, utemeljujejo: »Na odlagališčih najdemo različne odpadke – tudi nevarne, zato smo organizatorje opozorili, da prostovoljcev ne bi smeli izpostavljati neposrednemu stiku s tovrstnimi odpadki. Podobno velja tudi za večja odlagališča gradbenih odpadkov.« Organizatorji akcije so se pritožili tudi nad tem, da je bilo zbirnih mest, kjer so puščali odpadke, premalo, zato so se morali prostovoljci s kamioni voziti dlje in več zapraviti za bencin. Na občini opravičujejo tudi to potezo: »Ker leta 2010 ni bilo jasno opozorjeno na zaključek akcije, so meščani odpadke še mesece pozneje namesto na Snagino zbirno mesto odvažali na točke, ki so bile predvidene za odvoz le na dan čistilne akcije. Mol je več mesecev odstranjeval odpadke z odvoznih točk, kar je pomenilo dodatne nepredvidene in nenačrtovane stroške. Ker ni bilo ustreznega nadzora nad odvoznimi točkami po končani akciji, so jih izkoriščali tako nekateri posamezniki kot tudi obrtniki in podjetja, da so se znebili svojih odpadkov.«

Takšno pojasnilo pa ni dovolj za organizatorje, ki pravijo: »Niso sposobni vzpostaviti kontrole, zato raje etiketirajo vse prevoznike kot prevarante in sebe s tem prikazujejo kot skrbne in odgovorne, pod to krinko pa se verjetno skriva zgodba o mešetarjenju z denarjem med Molom in Snago.«