LJUBLJANA – V začetku januarja je po Sloveniji završalo zaradi nepravilnosti, ki so se godile delavcem v podjetju Žito. Slovaška agencija je namreč Slovencem za delo v Žitu ponujala precej manj denarja, kot je to določeno z minimalno plačo pri nas (ta se bo v kratkem zvišala za 2,7 odstotka, je napovedal pristojni minister), poleg tega pa so se v pogodbah sklicevali na slovaške zakone in tudi napisane so bile deloma v slovaščini. Po opravljenem inšpekcijskem postopku v podjetju so inšpektorji odkrili šest delavcev, ki so delali v Žitu, a brez pogodbe. Vse so poslali domov. Številni so se ob tem spraševali, zakaj inšpektor ni izrekel ukrepa, da jih mora delodajalec v treh dneh zaposliti za nedoločen čas. Na inšpektoratu za delo so nam pojasnili, da omenjeni delavci ne ustrezajo zakonski definiciji brezposelnih. Namreč, omenjena šesterica bi morala biti prijavljena na zavodu za zaposlovanje: »Odločba o tem, da mora Žito, d. d., redno zaposliti delavce, ki so bili domnevno na črno zaposleni, ni bila izdana, saj do zdaj pri nobenem od teh delavcev ni bil ugotovljen status brezposelne osebe po navedeni definiciji iz Zakona o urejanju trga dela.« Zgolj dejstvo, da nimajo službe in zato delajo na črno, jih namreč ne naredi brezposelnih.
Zakon je jasen: Laganje se izplača
Če povzamemo: če bi delavci delali na črno in bi hkrati bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, bi inšpektor delodajalcu izrekel ukrep, da mora vse zaposliti. Ker pa šesterica ni bila prijavljena na zavodu in torej ni bila birokratsko breme državi, jim služba za nedoločen čas po zakonu ne pripada. Pravzaprav je najbolj zanimiva ugotovitev, da inšpektor lahko po zakonu tak ukrep izreče le, ko ima opraviti z delavcem lažnivcem.
Za spremembe zakona
Z našimi ugotovitvami se je strinjal tudi glavni inšpektor RS za delo Franc Rančigaj: »Soglašam z vašimi ugotovitvami, saj tudi jaz že nekaj časa ponavljam, da je laž temeljni vir vsega družbenega zla, vendar zakon je mrtva črka na papirju. Laži ne more odkrivati noben zakon, Na področju, ki ga navajate, lahko odkrivamo laž le ljudje, ki se otresemo sentimentalnosti in lažne solidarnosti. Zato vas ob tej priliki prosim, da tudi vi pomagate odkrivati take laži, jaz pa obljubljam, da bomo inšpektorji učinkovito ukrepali. V bran zakonodajalcu oziroma avtorju Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) pa lahko zapišem, da je mišljen kot iskalec zaposlitve tisti, ki se tudi sam želi redno zaposliti in to izkazuje tako, da se prijavi na Zavod RS za zaposlovanje. Iz vaše sugestije pa povzemam pobudo, da bi bilo smiselno v zakon vključiti še določbo, da lahko v primeru ugotovljene zaposlitve na črno delavec tudi v okviru inšpekcijskega postopka izrazi voljo po redni zaposlitvi, zato bom tako dopolnitev ZUTD tudi predlagal sestavljalcem zakona.«
»Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa, da se v primeru ugotovljene kršitve zaposlovanja na črno (če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in če je na črno zaposlena brezposelna oseba, domneva da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pravna oseba ali podjetnik mora taki osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v roku treh dni po tem, ko inšpektor ugotovi zaposlitev na črno. Če ji pogodba v tem roku ni vročena, lahko zahteva sodno varstvo,« pojasnjujejo na inšpektoratu za delo. |
