LJUBLJANA – Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko, ki mu predseduje poslanec vladne Državljanske liste Bojan Starman, je povsem pričakovano z večino glasov (z glasovi koalicijskih poslancev) sklenil, da pravzaprav ni razloga, da bi ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona o davku na nepremičnine. Da obstaja kvečjemu razlog za to, da ga ne zadrži. Odbor resda upa, da bo ustavno sodišče o zahtevah za presojo ustavnosti tega zakona (predsednik SLS Franc Bogovič je vnovič napovedal vložitev še ene zahteve) odločilo čim prej, še pred uveljavitvijo (odmero) nepremičninskega davka .Povsem podalpska karikatura parlamentarne demokracije žal je, da se člani parlamentarnega odbora, ko odločajo o smiselnosti začasnega zadržanja, skrivajo za mnenjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe, iz katerega izhaja, da zadržanje ne bi bilo utemeljeno, marveč celo škodljivo. Vloga zakonodajno-pravne službe (ZPS) namreč zagotovo ni, da služi večini članov odbora kot nekakšen figov list. ZPS ne more, pardon, ne bi smela v svojem mnenju poudarjati, da ji je stališče vlade, češ da bi nastal nezaželen izpad proračunskih prihodkov, če bi ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona, bolj pri srcu, kot so ji argumenti predlagateljev ustavne presoje.
Ni samoumevno, da so poniž(a)ni
Utemeljenost ali neutemeljenost morebitnega začasnega zadržanja je eklatantno politična dilema, o kateri bi morali suvereno in samostojno odločali politiki (poslanci), ne pa prišepetovalci iz ZPS. Zato poslanci glasujejo, zato ni dovolj, da se le seznanijo z mnenjem ZPS. Če ne bi bilo tako, sploh ne bi potrebovali parlamenta in njegovih delovnih teles, ki so sicer najpogosteje res samo poniž(a)ni podaljšek izvršilne veje oblasti, ampak bi ustreznost odločitev, predlogov in zamisli vlade presojala kar zakonodajno-pravna služba. Podobno kot v zadnjih 20 letih bi o vsem, neposredno ali posredno, odločala (vsakokratna) vlada.
Ne, pravzaprav res ni pomembno, ali predstavniki opozicije na seji parlamentarnega odbora in po njej, kot je včeraj storil poslanec opozicijskega SDS mag. Andrej Vizjak, ogorčeno opozarjajo, da ZPS ne bi smela biti zgolj advokat vlade. To, da zakonodajno-pravna služba ne more biti politični advokat koalicije, naj bi bilo v parlamentarni demokraciji nekaj samoumevnega. In kako je pri nas v tem hipu? Škodljive posledice zadržanja oziroma tudi morebitne razveljavitve določil zakona o davku na nepremičnine bi bile, tako zatrjuje parlamentarna služba, ki se sicer v celoti strinja z vlado, večje in hujše, kot so lahko domnevno (le po mnenju predlagateljev ustavne presoje) prav tako škodljive posledice nezadržanja uveljavitve tega zakona. Če bi se ustavno sodišče odločilo za začasno zadržanje, je opozorila ZPS, bi lahko na mah nastale za državo težko popravljive posledice: zadržanje izvajanja zakona bi, enako trdi tudi vlada, ogrozilo financiranje države, saj bi (lahko) nastala pravna praznina.
Ima ustavno sodišče sploh še izbiro?
Si lahko privošči, da pri ustavni presoji sprejme drugačno stališče od tistega, ki ga družno in vehementno zagovarjajo vlada, vladne stranke, parlamentarna zakonodajno-pravna služba in koalicijska parlamentarna večina? Če smo vsaj kolikor toliko pravna država, prav gotovo. V nasprotnem primeru bi namreč pomenilo, da ustavnega sodišča ne potrebujemo. Ker lahko vlada namesto njega razsodi, ali je nekaj v skladu z ustavo ali ne.
Včeraj smo še enkrat želeli preveriti, ali ustavno sodišče zdaj mogoče že ve, kdaj naj bi odločalo o zahtevah za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine. Takole piše v odgovoru, ki nam ga je poslal generalni sekretar ustavnega sodišča, dr. Sebastian Nerad: »Ustavno sodišče ta teden te zadeve še ne bo obravnavalo. Predvidoma pa bo še ta mesec odločilo o predlogu za začasno zadržanje zakona. Vsekakor takoj, ko bodo pripravljeni vsi materiali in gradiva za odločanje.«
Vlado je strah pravne negotovosti
Državna sekretarka ministrstva za finance mag. Mateja Vraničar je članom parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko dopovedovala, da bi, če bi se ustavno sodišče vendarle odločilo za začasno zadržanje, sledila (pre)velika pravna negotovost. Poslanec SD Matevž Frangež je bil vsaj toliko galanten (do opozicije), da je priznal, da je uvedba davka na nepremičnine sicer res ena od težjih odločitev v času krize, potem pa dodal, da pa je tudi ena izmed tistih, s katerimi se pač le poskuša zagotoviti stabilizacijo javnih financ. Predsednik SLS Franc Bogovič pa je vnovič omenil, da bo, kot vse kaže, državni svet – potem ko sta SDS in NSi vložila prvo, Združenje občin Slovenije (ZOS) drugo, občina Rogašovci pa pobudo – tisti, ki bo najbrž vložil že tretjo zahtevo za ustavno presojo tega zakona.