LJUBLJANA – Poslanska skupina Janševega SDS je vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine (ZDN). Pod zahtevo so se podpisali tudi oba poslanca narodnih skupnosti (italijanske Roberto Battelli in madžarske dr. Laszlo Göncz) in vsi trije nepovezani poslanci (nekdanji poslanci vladnih strank Pozitivne Slovenije, Državljanske liste in DeSUS, Borut Ambrožič, Ivan Vogrin in Ivan Simčič), ki prav tako ustavnemu sodišču predlagajo začasno zadržanje izvrševanja omenjenega zakona oziroma tudi absolutno prednostno obravnavo te zadeve.
Bo spet 6:3 ali tokrat 3:6?
»Vlagatelji zahteve v njej navajamo neskladje nekaterih členov zakona o davku na nepremičnine, ki pa so za izvrševanje zakona takšnega pomena, da je nemogoče izvajati zakon, če se ti členi izkažejo za neskladne z ustavo, zato predlagamo razveljavitev celotnega zakona, po presoji ustavnega sodišča pa ugotovitev neskladnosti posameznih členov z ustavo in njihovo razveljavitev ali določitev roka, v katerem naj se to neskladje odpravi,« so družno zapisali podpisniki zahteve.
Jasno, če bo devet ustavnih sodnikov prisluhnilo predlagateljem ustavne presoje in preprečilo uveljavitev zakona o davku na nepremičnine, bo to že drugi veliki precedens po tistem, ko so ustavni sodniki z rezultatom 6:3 razveljavili 12. člen tako imenovanega Kramarjevega zakona o dodatnem davku od dohodkov članov uprav in nadzornih svetov med finančno in gospodarsko krizo. Je pa med obema precedensoma najmanj ena razlika. Druga razveljavitev bo, če se bodo ustavni sodniki zanjo odločili, sprejeta vsaj v interesu državljanov oziroma lastnikov nepremičnin.
Poslanska skupina SDS je sicer že 29. novembra letos, po vnovičnem (zaradi veta državnega sveta!) odločanju državnega zbora o uvedbi davka na nepremičnine, napovedala, da bo zahtevo za ustavno presojo vložila sočasno s predlogom za začasno zadržanje. Ker? Ker davek na nepremičnine, kot so že takrat poudarjali predstavniki SDS, prinaša nova in nesorazmerna bremena za slovensko gospodarstvo, kmetijstvo, podeželje, mlade družine, upokojence in, ne nazadnje, lokalne skupnosti. Ker je zakon menda nestrokovno pripravljen in brez ustreznih strokovnih analiz. Ker je tudi nepravičen: »Podlaga za obdavčitev (po tem zakonu) ni tržna vrednost, temveč neka imaginarna, modelsko določena vrednost, za katero je bilo že velikokrat dokazano, da ne ustreza dejanski vrednosti (tako obdavčenih) nepremičnin.« Mimogrede, večina pravnih strokovnjakov se strinja, da davčni zavezanci nimajo na voljo prav nobenega učinkovitega pravnega sredstva za uveljavljanje svojih pritožb v zvezi z davkom na nepremičnine. A tudi ustavni sodniki so pravni strokovnjaki in sploh ni nujno, da se bodo nazadnje strinjali z večino pravnih strokovnjakov.
Čemu potem sploh peticija?
Zanimivo je, da so najprej svoje podpise pod zahtevo za ustavno presojo obljubljali tudi poslanci NSi. Nekateri predstavniki SLS so se celo v medijih hvalili, kako se o tem dogovarjajo z SDS in NSi. In? Podpisov poslancev SLS in NSi zdaj ni nikjer. Menda so se v SLS in NSi po pragmatičnem razmisleku odločili, da zahteve vendarle ne bi podpisali. Ali res samo zato, ker je SDS vztrajal, da jo je treba vložiti, preden bodo sporna določila zakona začela veljati. SLS in NSi sta se, tako vse kaže, zanesla na mnenje nekaterih znanih pravnikov, ki so trdili, da je le bolje še malo počakati s takšno zahtevo. Čemu sta potem SLS in NSi dvigovala toliko prahu in povzročala toliko populističnega hrupa z zbiranjem podpisov pod peticijo proti zakonu o davku na nepremičnine? Kdo bi to vedel.