VREMENSKA ZMEDA

Slovo od maja: mraz, dež in nevarnost plazov

Objavljeno 28. maj 2013 14.23 | Posodobljeno 28. maj 2013 14.24 | Piše: Aleksander Brudar

Spremenljivo vreme bo vztrajalo še vse do sredine prihodnjega tedna.

Hladno in deževno vreme bo zaznamovalo tudi ta konec tedna. Foto: Igor Zaplatil

LJUBLJANA – Letošnja pomlad je, kar se tiče vremena, kot bi lahko rekli po domače, pravi narobe svet. Samo spomnite se minulega vikenda, ko ste morali iz omar spet potegniti toplejša oblačila, za katera ste mislili, da jih boste spet videli šele v pozni jeseni. Povprečna dnevna temperatura v prestolnici se je gibala pri 7,5 stopinje Celzija oziroma je bila kar deset stopinj nižja od povprečnega majskega dneva za ta čas v Ljubljani. Nazadnje so vremenoslovci tako nizke temperature izmerili leta 1991. Po drugi strani so s severa Evrope poročali o nenavadno toplem vremenu, saj so se tam temperature dvignile nad 20 stopinj Celzija in marsikateri Skandinavec se je že počutil, kot da bi se njegova država nenadoma spremenila v sredozemsko.

Za tako hladno vreme v srednji Evropi in tudi na Hrvaškem, kjer so denimo v Splitu minuli vikend namerili le osem stopinj Celzija, je kriv hladni zrak s severa, ki vztraja na obrobju ciklona. »Ta hladni zrak se zadržuje nad srednjo Evropo in ne gre nikamor. V Skandinaviji je toplo, saj tja prihaja topel zrak iz smeri Črnega morja. Imajo več kot dvajset stopinj Celzija in krasno vreme,« nam razloži dežurni vremenoslovec v Agenciji RS za okolje (Arso) Janez Markošek. Četudi se nam zdi, da tako hladno konec maja ni bilo že nekaj let, naj na hitro osvežimo spomin. V noči na 27. maja 2009 se je z dotokom hladnega zraka in padavinami glede na prejšnji dan močno ohladilo. Ob treh popoldne je bilo ponekod več kot 15 stopinj Celzija hladneje kot dan prej. Leto dni prej pa je notranjost Slovenije zajel vročinski val, ko so na Bizeljskem namerili kar 33,6 stopinje Celzija, v Mariboru 33,5 in v Ljubljani 31,6 stopinje Celzija.

V Skandinaviji je toplo, saj tja prihaja topel zrak iz smeri Črnega morja. Imajo več kot dvajset stopinj Celzija in krasno vreme. 

Letos dež, lani suša

Letošnjo ohladitev je spremljalo tudi deževje, ki je še dodatno namočilo z vodo že tako prepojeno zemljo. »Maj je bil kar precej moker. Ni pa nekaj neobičajnega za ta čas takšna količina padavin. Navsezadnje skupna količina padavin ni bila tako zelo velika, le padavine so bile pogostejše,« je povedal hidrolog Janez Polajnar. Lani v tem času je bila velika suša in smo po njegovih besedah imeli oba ekstrema: sušo in ekstremne poplave. »In to je ravno to obdobje, v katero smo že globoko zabredli. Gre za obdobje hidroloških ekstremov, ko lahko beležimo tako sušo kot visoke vode v istem času ali v enem letu,« je še razložil sogovornik iz Arsa. Seveda se takoj zastavi vprašanje, ali nas lahko spet ogrožajo poplave. »Ta trenutek ni problema z vodnatostjo, bomo pa videli, kako bo sredi tedna. Napoved do konca tega meseca do prvega junija ni taka, da bi bili vidni večji porasti ali kakšna razlivanja. Lahko da bo konec tedna spet povišano plimovanja morja,« napoveduje Polajnar. Bolj kot poplave bi zaradi razmočenosti zemlje lahko bili problem zemeljski plazovi. »Ti plazovi so kot potres. Sprožijo se skoraj nenapovedano. Ko je zemljina premočena tako, kot je letos, obstaja večja nevarnost zdrsov,« opozarja.

 

image

Po besedah Polajnarja imajo reke normalne pretoke. Foto: Dejan Javornik


Snežnica lepša reke

Po besedah Polajnarja so slovenske površinske vode zaradi snežnice, ki se je talila, čiste in lepe. »Vodnatost je tista srednja in optimalna. Ta sneg, ki se je sicer že stalil, a se še tali, daje rekam snežniško barvo, ki je bolj bistra kot običajna,« nam še razloži hidrolog. 
 

 

Slabo vreme 
tudi čez vikend

Z Markoškom se zazremo proti slovenskim vršacem, saj je tam v zadnjih dneh spet zapadlo nekaj dodatnega snega. »Snežna odeja se samo debeli,« razloži in doda, da je na Kredarici visoka že 220 centimetrov, kar je malo več, kot je običajno za ta letni čas. »Malo se bo sesedla, vendar se ne bo talilo, ker bo vztrajal mraz. Na Kredarici bo temperatura do sredine prihodnjega tedna redko segla čez ničlo. Ob tem ni odveč niti opozorilo o nevarnosti snežnih plazov, predvsem v Julijskih Alpah, ki so tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici nevarnosti proženja. Obiska najvišjih slovenskih vrhov vam v naslednjih dneh nikakor ne priporočamo oziroma si, če se tja že odpravljate, nadenite ustrezno gorniško opremo. A glede na vremensko napoved za naslednje dni se vam tja ne bo izplačalo oditi. Do sredine prihodnjega tedna bo po državi še vedno vztrajalo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. Od jutri naprej bo dež vse pogostejši, iz dneva v dan bodo nižje tudi temperature. Čez vikend se bo tako spet nekoliko ohladilo in dnevne temperature bodo komaj prilezle do 20 stopinj Celzija. »Vreme čez vikend bo podobno nedeljskemu. Nekaj sonca bo, potem pa spet dež,« je pojasnil Markošek.

Deli s prijatelji