Slovo od avgustovskih neurij, čakajoč na sončno jesen

Temperature zraka so se v tem poletju izmenično gibale pod in nad dolgoletnim povprečjem. Najvišje v drugi polovici junija ter julija in avgusta so večinoma ostale pod mejo 30 °C. Dokaj hladna je bila predvsem druga polovica avgusta. Po dveh zaporedno vročih poletjih v letih 2012 in 2013 je bilo razočaranje nad povprečno toplim in mokrim poletjem še večje. Količina padavin je bila letos poleti povsod nadpovprečna. V večjem delu Slovenije je v tem obdobju padlo med 300 in 500 mm dežja. Odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo največje na Primorskem, ponekod je padla rekordna poletna količina padavin.

Malo sončnih dni

Nazadnje je bilo tako malo sonca pred 25 leti (poleti 1989). Neurja so si prejšnji mesec kar sledila: 4. in 5. avgusta je bilo ozračje nad našimi kraji labilno in zlasti pri tleh vlažno, zato so v notranjosti Slovenije nastajale nevihte z močnejšimi nalivi.

Hladna fronta jih je prešla v noči na 14. avgust, za njo pa je bilo ozračje še kar dolgo labilno. V padavinskem maksimumu na vzhodu države so skoraj vse padavine padle v desetih do dvanajstih urah, kar se povprečno zgodi enkrat na približno 100 let.

V večjem delu Slovenije je od jutra 20. avgusta do jutra 21. avgusta padlo med 20 in 50 mm. Nevihte in močni sunki vetra, ki so zajeli državo, so povzročili kar veliko težav. Meteorna voda je zalivala objekte, močan veter je lomil drevesa in odkrival strehe (kraj Mahniči), ponekod pa so preglavice povzročale tudi strele. Neurja so 27. avgusta povzročila kar precej nevšečnosti na Gorenjskem in na območju Ljubljane. Tudi prehod v jesen ponuja spremenljivo vreme.

Prvi obrani grozdi

V zadnji dekadi avgusta se je v primorskih vinogradih začela trgatev. Odprle so jo zgodnejše sorte za peneča vina. V primorski vinorodni deželi so letošnjo vegetacijsko sezono zaznamovali dež, hladnejše poletne noči, ponekod tudi toča. Dozorevanje grozdja poteka od razvojne faze voščenega poprha do trgatve.

Ko se vsebnost sladkorja ne povečuje več, nastopi polna ali naravna zrelost grozdja. Jagode v tej fazi dosežejo največjo težo in vsebnost sladkorja. Njihova barva je sortno značilna, arome so optimalno razvite. V pecljevini ni več škroba, jagoda ne sprejema več asimilatov.

Potek letošnje trgatve bo zelo odvisen od vremena in zdravstvenega stanja vinogradov.

Z gnilobo so najbolj prizadeti nižje ležeči. Grozdi so zaradi obilnega in pogostega deževja napolnjeni z vodo, zato bi trta nujno potrebovala stabilno sončno in suho vreme. Grozdje ima manj sladkorja, več kislin. Dodatno lahko pospeši gnitje plodova vinska mušica oziroma zbiti in neprezračeni grozdi.

Malvaziji dobro kaže

Temperatura zraka ima neposreden vpliv na kakovost letnika med dozorevanjem. Tako bo tudi letos razvoj dozorevanja zelo odvisen od vremena, nekaterim sortam, kot na primer merlotu in malvaziji, za zdaj kar dobro kaže. Razmere so bile v letošnjem letu popolnoma drugačne od lanskih, ko sta se po mokri pomladi začeli vročina in suša, kar je neugodno vplivalo na količino pridelka, kakovost in zdravstveno stanje pa sta bila boljša. Vreme z različnimi ekstremi – od suše do moče – precej šokantno vpliva na rastline in le z znanjem in izkušnjami okrepljen vinogradnik lahko krmari med vremensko variabilnostjo, ki nam streže s pogostejšimi vremenskimi ekstremi.

Ciklame napovedale jesen

Verjetno se bo marsikdo strinjal, da so gozdne ciklame znanilke jeseni. Čeprav je zdaj še poletje, se mi zdi, da je čas za jesen, ko najdem prve. V gozdu jo bomo najpogosteje opazili v poznem poletju in jeseni, ko cveti. Po močnem žledenju so marsikje v ospredje stopili zimzelen in ciklame, ki gola rastišča držijo skupaj in tako vsaj malo pomagajo tlem v boju proti eroziji.

Letos je, v nasprotju z lanskim sušnim poletjem, kakršnih ciklame ne ljubijo preveč, gozd dehtel v opojnem vonju številnih temno rožnatih cvetov. Marsikje so poživile žalostno podobo od žledu padlega drevja v senci listnatih in mešanih gozdovih ter gozdnih robov.

Podnebni scenariji do leta 2050 predvidevajo premik rodu ciklam severno, na območje podnebne ustreznosti, na mnogih sedanjih nahajališčih pa bodo do takrat domnevno izginile. Predvidena je skrčitev ustreznega ozemlja za vse vrste, mnogim pa grozi celo izumrtje.

Stupeni vojakec

Navadna ciklama (Cyclamen purpurascens) je zelnata rastlina in zimzelena trajnica, ki jo srečujemo po gozdovih Transkavkazije ter v največjem obsegu v alpskih državah, razširjena je tudi skoraj po vsej Sloveniji.

Dr. Jože Bavcon je v knjigi Navadna ciklama in njena raznolikost v Sloveniji opisal okrog 60 različic, ki so večinoma dobile ime po nahajališču. Imajo kar veliko domačih poimenovanj: vojakec, sudati, čiklamin, bogov korček, bogova žlica, bokalček, divji virh, hakeljček in druga. Gomolji ciklam so močan strup za ribe, zato so jih v Sredozemlju uporabljali kot sredstvo za omamljanje pri ribolovu.