Vzemite si čas in pojdite v Porabje, kjer živijo Slovenci na Madžarskem in negujejo tradicijo prednikov. Ne bo vam žal! Državno mejo med Slovenijo in sosednjo državo prestopite v Martinju na Goričkem in že se bodo začele vrstiti slovenske vasi. Prva bo Gornji Senik ali Felsőszolnök, kjer stoji tudi spomenik tromeji z Avstrijo in Slovenijo. Napisi vam ne bodo povzročali težav, ker so dvojezični. Peljali se boste skozi Dolnji Senik ali Alsószölnök in kmalu boste v Monoštru ali Szentgotthardu. Še prej boste videli tudi druge slovenske vasi, kot so Andovci, kjer je slovenski domovinski muzej, Verica-Ritkarovci, Sakalovci in Štefanovci-Otkovci. V tej vasi je zanimiv muzej obmejne policije.
Staro mesto ob Rabi je izjemno slikovito
Leta 1183 ga je ustanovil madžarski kralj Béla III. in vanj povabil menihe cistercijane. Zgradili so samostan in ga poimenovali po bavarskem svetniku sv. Gotardu, po katerem se kraj v madžarščini in nemščini imenuje še danes.
Gospodarski razvoj se je začel 1873., ko so čez kraj speljali železniško progo med Gradcem in Szombathelyem, in tako je postal mesto z najrazvitejšo industrijo v vsej Železni županiji. Z nastankom industrije je nastalo tudi več izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. V tistem času je v Monoštru deloval madžarski politik in pozneje tudi predsednik vlade Kálmán Széll, na tamkajšnji nižji gimnaziji se je med drugimi šolal slovenski jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel. Leta 1983, torej 800 let po ustanovitvi opatije, je kraj znova dobil mestne pravice. Po padcu komunizma so bili oživljeni stiki tako s Slovenijo kot Avstrijo in Monošter je skupaj z avstrijskim Heiligenkreuzom ustanovil edini madžarski čezmejni industrijski park do zdaj, kjer je glavni delodajalec veliki obrat Opla. Lepo se razvija tudi termalno kopališče.
Dodatne razvojne možnosti so zaživele ob vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo. Mesto je tudi izhodišče do naravnega parka Őrség, ki je sicer madžarski del Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. V začetku 90. let 20. stoletja je bila živa zamisel po vzpostavitvi železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko, ki naj bi potekala med Mursko Soboto in Monoštrom, vendar je pozneje prevladala trasa nekoč že obstoječe proge čez Hodoš do Zalaegerszega.
Sprehod skozi kraj navdaja s posebnim občutkom za posebnost pokrajine in njenega časa. V središču prevladujeta simbola mesta, tretja največja madžarska baročna cerkev device Marije in cistercijanski samostan ob njej. Zgradili so ju med 1748. in 1764. po načrtih Franza Antona Pilgrama. Freske cerkvene kupole z motivi monoštrske bitke sta poslikala Stephan Dorfmeister starejši in Stephan Dorfmeister mlajši.
Severno od nje stoji cerkev oziroma kašča, ki je nastala na temeljih iz 12. stoletja kot trdnjava. Ko so jo 1605. porušili, so na območju, kjer je stala, postavili današnjo cerkveno stavbo. Pozneje je bila tudi kašča, od 1988. pa sta v njej gledališče in turistično informacijski center. Po Kálmánu Széllu se imenuje baročni glavni mestni trg, kjer stoji tudi spomenik ustanovitelja mesta, kralja Béle III. Še več o kraju boste izvedeli ob obisku muzeja krajevne zgodovine v Hunjadijevi ulici. Poudariti je treba, da je glavnino razstave o preteklosti Porabja in mesta zbral slovenski šolski ravnatelj Gáspár Karoly (1914–1982).
Monošter je bogat s slovensko kulturo
Slovenci, tu jih je 4000 od 5000, kolikor jih živi na Madžarskem, imajo svoj časopis Porabje. Ureja ga Marijana Sukič, ki je podala nekaj zelo koristnih informacij. Tu imata sedež tudi lokalni radio in Zveza Slovencev na Madžarskem. Vsi domujejo v hotelu Lipa, ki je slovenski in se ponaša z lepo okolico ter okusno kulinariko. Monošter ima številne pohodne in kolesarske poti. Nedaleč je na avstrijski strani Mogersdorf z zgodovinskim krajem velike monoštrske bitke med turško vojsko in vojsko habsburške monarhije leta 1664. Turki so bili poraženi, padlo je več kot 20.000 njihovih vojakov. Kjer je potekala bitka, je spominski park s križem in sakralnim objektom ter muzejem.
