Slovensko meso je v Evropi najbolj zdravo

LJUBLJANA – Če v restavraciji naročimo dunajski zrezek, je možnost, da dobimo na krožniku šnicel slovenskega izvora, tako rekoč nična. Slovenci sami ne zadovoljimo niti tretjine potreb po svinjskem mesu. Tudi v goveji juhi ali telečji pečenki verjetno ne bo doma zrejene živine. Gostinci, ki kaj dajo na slovenski izvor, so še vedno redki. Ob ponarejanju izvora mesa in zelenjave tu in tam ustvarimo kakšen medijski pomp. Zlasti tako, da lovimo prodajalce, ki uvoženo zelenjavo prodajajo kot slovensko, in mesarje, ki vse meso v vitrinah prodajajo kot naše. Kaj več se ne zgodi.

Razlogov za apatijo je več; od tega, da oblast ne izpolnjuje naravne obveze in ne izkoristi priložnosti, da bi zavarovala lastne kmete – proizvajalce hrane –, do tega, da kupujemo le najcenejše, ne glede na morebitne posledice.

Da je slovensko meso boljše od uvoženega, razumemo le še kot geslo, ki ga v stiski ponavljajo rejci. Pa vendarle je res, meso slovenskih prašičev in bikov je v resnici najbolj zdravo v Evropi! O tem nas tokrat ni prepričal noben rejec ali ena od bolj ali manj posrečenih kampanj. Tako govorijo uradni podatki, ki smo jih dobili v poročilu Evropske agencije za zdravila (European Medicines Agency) o prodaji in porabi antibiotikov za živali v 26 državah EU: www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Report/2015/10/WC500195687.

Kot je zapisano, je poraba antibiotikov v Sloveniji skoraj trikrat manjša od porabe v Avstriji in več kot šestkrat, da, prav ste prebrali, manjša od porabe v Nemčiji, Belgiji in denimo na Poljskem. To pa so kmetijske velesile in zlasti države, od koder uvažamo največ mesa.

Danska 100 ton, Slovenija štiri

Dokument, ki ga omenjamo, predstavlja proizvodnjo mesa po posameznih živalih, krave, prašiči, perutnina in preostalo, nato pa analizira porabo antibiotikov glede na prirast kilograma mesa.

Slovenija je v proizvodnji mesa glede na evropske kmetijske velesile povsem nepomembna. Danska, denimo, je s 5,7 milijona prebivalcev leta 2013 priredila nič manj kot dva milijona ton svinjskega mesa ali 20 milijonov prašičev (povprečna klavna teža je 100 kilogramov), skupno pa več kot 2,4 milijona ton mesa vseh vrst. Glede na povedano porabijo skoraj 110 ton antibiotikov.

V Sloveniji na leto zredimo slabih 100.000 ton govedine, 25.000 ton prašičev, 36.000 ton perutninskega mesa, 11.000 ton jagnjetine in kozličkov ter 11.000 ton konjskega mesa. Skupaj dobrih 180.000 ton mesa. Za to porabimo 4,4 tone antibiotikov v različnih oblikah.

V Španiji zredijo skupno sedem milijonov ton mesa (zakoljejo 30 milijonov prašičev), na Poljskem skupno 3,8 milijona ton mesa (več kot 13 milijonov prašičev). V obeh državah je prašičereja v silovitem vzponu.

V Španiji za prirejo mesa porabijo neverjetnih 2203 tone antibiotikov, na Poljskem pa 578 ton antibiotikov v vseh oblikah.

V Nemčiji priredijo 8,526.000 ton mesa in porabijo 1535 ton antibiotikov, v Franciji priredijo 7,165.000 ton mesa in porabijo slabih 700 ton antibiotikov vseh oblik.

Količina porabljenih antibiotikov je strašljiva.

Koliko antibiotikov pojemo v kilogramu mesa?

Najbolj zanimiva je tabela dokumenta številka 5, ki kaže, koliko miligramov antibiotikov v neki državi porabijo za prirejo enega kilograma mesa.

Na Danskem za prirejo 2,5 milijona ton mesa porabijo 45 miligramov antibiotikov na kilogram prirejenega mesa.

Na Madžarskem, od koder uvozimo večino puranjega mesa, porabijo 230 miligramov antibiotikov, v Italiji kar 301, na Portugalskem 187, na Poljskem 151, medtem ko v Španiji neverjetnih 317 na kilogram prirejenega mesa.

V Sloveniji porabimo borih 22,4 miligrama antibiotikov za prirejo kilograma mesa. To nas uvršča povsem na rep neugledne, nezdrave lestvice. Manj porabijo le Švedska (12,6), Islandija (5,3) in Norveška, ki vodi z neverjetnih 3,7 miligrama antibiotikov na kilogram prirejenega mesa. Slabši od nas sta Finska s 24,3 miligrama in zgoraj omenjena Danska.

Za konec dodajmo še Avstrijo, ki nam je pogosto za zgled: tam porabijo 57 mg antibiotikov na kilogram žive teže.

Trditve slovenskih rejcev tokrat torej niso iz trte izvite. Manjša poraba antibiotikov pomeni boljšo, bolj sonaravno rejo in v osnovi bolj zdrave živali.

Še bolj zanimiv je podatek o porabi antibiotikov na farmi Klinja vas za leto 2014. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so na osnovi podatkov o dejanski nabavi in porabi antibiotikov izračunali, da je bila na tej farmi povprečna poraba antibiotikov 7,09 miligrama na kilogram žive teže.

V splošnem lahko relativno majhno porabo antibiotikov v Sloveniji pripišemo deloma nekoliko bolj tradicionalnemu načinu reje, v primeru farme Klinja vas, ki spada pod Farme Ihan, pa vendarle tudi dobremu gospodarjenju in sposobni veterinarski stroki.

Podatki o porabi antibiotikov v EU bi bili lahko zelo dobra podlaga za zaščito in podporo domači živinoreji, ki vse bolj propada. Pa se kaj takega verjetno ne bo zgodilo, saj kupcem ne znamo predstaviti prednosti, ki jih ima meso domače reje.