ODHAJA

Slovenskim poslancem je 
vzel alkohol

Objavljeno 12. avgust 2012 09.21 | Posodobljeno 11. avgust 2012 22.28 | Piše: Ali Žerdin

Prvi predsednik državnega zbora in solastnik družbe ACH Herman Rigelnik odhaja v penzijo.

Prvi predsednik državnega zbora v družbi poznejših naslednikov – Franceta Cukjatija in Jožefa Školča (v ozadju) (foto: Jure Eržen).

Herman Rigelnik bo septembra prepustil krmilo družbe ACH. Nova direktorica bo postala Sonja Gole, ki vodi novomeško družbo Adria Mobil, Rigelnik – letos je dopolnil 70 let – zapušča precej razvejen sistem. Podjetje Autocommerce je prevzel 1994., v gospodarstvu pa je najmočnejši pečat pustil v 80. letih, ko je saniral velenjsko Gorenje.

Iz gospodarstva 
v politiko in nazaj

Z gospodarstvom pa se ni ukvarjal ves čas. V osemdesetih je vstopil v izvršni svet, ki mu je poveljeval Janez Zemljarič, in vodil ministrstvo za industrijo, 1993. pa je prevzel Gorenje. V politiko se je vrnil še enkrat, in sicer leta 1992, ko je v vladi, ki jo je vodil Janez Drnovšek, kot podpredsednik koordiniral gospodarske resorje. Tretjič je politično funkcijo prevzel na začetku leta 1993, ko je postal prvi predsednik slovenskega državnega zbora. A ni bil le prvi predsednik. Ko se je izkazalo, da državni zbor spreminja v učinkovito napravo, ga je doletela prva res odmevna anonimka. Anonimka, pod katero se je podpisala Civilna iniciativa, je trdila, da je Rigelnik pravzaprav središčni človek skrivnostne udbomafije. Motiv za diskreditacijo ni bil nikoli razkrit, četudi se je s primerom ukvarjala policija, domnevamo pa lahko, da so v desnem delu političnega podzemlja zaznali Rigelnikove organizacijske sposobnosti, zaradi česar so udarili po njegovi digniteti. Ena od domnev, ki so krožile na začetku devetdesetih, je govorila, da je najverjetnejši Kučanov naslednik, udarec pod pas pa naj bi znižal njegov ugled.

Od CK do LDS

No, teorija, da naj bi bil Kučanov naslednik, je bila že na prvi pogled precej čudaška, saj je Rigelnik le eno leto mlajši od Kučana. Vendar ga politični ring ni premamil. Po dveh anonimkah, ki sta si sledili v razmiku nekaj mesecev, je kot predsednik državnega zbora odstopil in izstopil iz parlamenta, čez nekaj mesecev pa je prevzel vodenje podjetja, ki se ukvarja z uvozom avtomobilov. Pred odhodom iz parlamenta je poskrbel, da je zakonodajna veja oblasti postala učinkovita. Želel je delati tudi za ugled parlamenta. V času, ko je predsedoval državnemu zboru, v parlamentarni menzi niso točili alkoholnih pijač, zaradi te prohibicije je nanj letelo tudi nekaj pikrih pripomb.

Rigelnik je Autocommerce spremenil v obsežen sistem, ki je matično firmo povezoval z novomeško proizvajalko avtodomov Adria Mobil, hotelirsko vejo (Grand Hotel Union, Hotel Lev), pokojninsko zavarovalnico Pokojninsko družbo A in s še dvema ducatoma drugih podjetij. Hkrati pa je ekipa, zbrana okrog njega, izvedla enega od manj razvpitih menedžerskih odkupov – po letu 2005 je 49 vodilnih prek družbe Protej postopoma prevzelo pravzaprav ves ACH.

Ob formalnem omrežju, postavljenem okrog ACH, ima Rigelnik številne znance, ki jih je spoznal med kariero. V mladosti je začel kot športnik, odbojkar, v zadnjih letih je kot predsednik kluba ACH Volley šport deloval kot funkcionar in sponzor, dvakrat v karieri je bil bankir: ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih je vodil predstavništvo Ljubljanske banke na Bavarskem. Pred desetletjem je bil član nadzornega sveta mariborske NKBM. Dvakrat je bil v vladi, in sicer 1982. in 1992., dvakrat v stranki – ob koncu osemdesetih je bil v CK, leta 1992 pa je kandidiral na listi Drnovškove LDS.

Deli s prijatelji