LJUBLJANA – Dva akterja spektakularnega, superdobičkonosnega in krvavega ropa, ki se je pred skoraj natanko enim letom sredi belega dne zgodil v središču Ljubljane, sta že za slovenskimi zapahi, tretji je na begu oziroma naj bi ždel v nemških zaporih, četrti pa še vedno velja za neznanega sostorilca. Vsi štirje naj bi pripadali razvpiti balkanski roparski združbi, za katero smo še do nedavnega zmotno menili, da jih ne ravno bogata Slovenija niti najmanj ne zanima. Pink Panthers oziroma Rožnati panterji so jih leta 1994 poimenovala otoška občila, potem ko so oropali neko londonsko draguljarno in odnesli pol milijona funtov vredne diamante, izvedba ropa pa je bila podobna eni od scen v filmu Vrnitev rožnatega panterja. Tako kot v filmu so namreč plen spravili v škatlo kreme za obraz.
Trije moški in lažna ženska
Na podlagi slovenske tiralice so Nemci medtem prijeli in nam izročili 41-letnega Srba Petra Škoro, ki je iz Užic, prav ta kraj pa velja za enega najmočnejših krakov Rožnatih panterjev. Da je tudi Škoro njihov član, so pred nekaj leti poročala srbska občila, ko mu je v Milanu spodletel napad na bančni kombi, ki je prevažal dva milijona evrov. A se je kaj hitro znova znašel na prostosti in je bil torej po ugotovitvah ljubljanskih kriminalistov eden od štirih panterjev, ki so 3. februarja 2016 opustošili draguljarno Malalan.
Za petek je pred ljubljanskim okrožnim kazenskim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem napovedan predobravnavni narok proti Škoru, tožilci ga preganjajo zaradi oboroženega ropa in kraje motornega vozila. Podrobnosti o tem, kaj naj bi panterji ukradli Malalanu, še vedno niso znane, so pa kronisti poročali, da naj bi bil njihov plen vreden več kot pol milijona evrov. Rop na Mestnem trgu naj bi izvedla trojica, eden od njih je bil našemljen v žensko, četrti pa je bil njihov pomočnik. V vitrinah so si postregli z nakitom in dragocenimi urami, se pognali v beg, pogumno pa jim je poskušal slediti eden od uslužbencev draguljarne. Toda Mateja Zupana je že po nekaj metrih ustavil naboj, ki mu ga je v nogo izstrelil eden od roparjev. Ti so zbežali proti Prulam, tam poskakali v toyoto rav4 ter urno zapustili Ljubljano. Avto, ki je bil prejšnjo noč ukraden na Primorskem, so policisti pozneje odkrili v Vodicah, kjer so panterji očitno zamenjali vozilo in izpuhteli v neznano.
Ljubljanski kriminalisti so kmalu potrdili identiteto še enega roparja pri Malalanu, šlo naj bi za 42-letnega Užičana Ivana Milovanića, o katerem v domovini govorijo, da je celo eden od šefov rožnatih panterjev. Še vedno je na begu pred slovensko roko pravice, s spletnih strani Interpola pa izvemo, da ga z mednarodno tiralico išče tudi Ciper. Sodeč po poročanju srbskih občil so ga pred nekaj meseci aretirali nemški varnostni organi, bil pa naj bi eden od rožnatih panterjev, ki so leta 2012 oropali juvelirnico v Limasolu, iz katere so ukradli nakit in ure v vrednosti 950.000 evrov.
Amater, pa kljub temu panter
Tretji domnevni ropar draguljarne Malalan pa naj bi le nekaj mesecev po tem kaznivem dejanju kar sam padel v roke ljubljanskih policistov. Ko je Djordje Vostinić skupaj z Vladimirjem Nilovićem 30. maja 2016 v Nazorjevi ulici oropal poslovalnico Zlatarne Celje (nekaj deset metrov je oddaljena od Malalana), smo se še ponorčevali iz njiju, da zagotovo nista rožnata panterja, saj sta se izkazala za prava amaterja. Ne le da je bil njun plen bolj boren, vreden le dobra dva tisočaka, celo tako naglo in vpadljivo sta zapuščala zlatarno, da sta mimoidočim takoj padla v oči; tudi 89-letnemu upokojencu Ludviku Čanžku, ki je tedaj po naključju stal ob vratih zlatarne. »Nekdo jih je odprl tako močno, da me je vrglo nazaj čez klop in sem prvič v življenju naredil salto mortale.«
Pogumno nad roparje Kako pogumno in po- žrtvovalno so nekateri ukrepali v primeru obeh ropov – draguljarne Malalan in Zlatarne Celje –, so kajpak ugotovili tudi v vodstvu slovenske policije. Policistu Goranu Spasiću, ki se je po naključju znašel v bližini ropa zlatarne, takoj spoznal, kaj se dogaja, nato pa roparjema sledil in prek mobilnega telefona usmerjal kolege, so podelili medaljo za požrtvovalnost. Ob ropu draguljarne so za hrabrost odlikovali njenega uslužbenca Mateja Zupana, za požrtvovalnost pa policista Jureta Baumana. »Trije oboroženi storilci so po predrznem dejanju zbežali. Zupan je stekel za njimi. Čeprav so streljali nanj, se ni ustavil, dokler ni dohitel enega od roparjev in ga ujel. Ko ga je poskušal zadržati, je ta trikrat streljal vanj in ga ranil v nogo. Popustile so mu moči, ropar je pobegnil. Trenutek zatem je do ranjenega Zupana pritekel policist Bauman. Občan je močno krvavel in izgubljal zavest, policist pa si je prizadeval, da ustavi krvavitev, pokli- če pomoč in reši človeka. Čeprav je šlo že za sekunde, mu je uspelo,« se je glasila obrazložitev. |
Še celo tako nerodna sta bila Vostinić in Nilović, da sta se v beg po Ljubljani podala kar našemljena z lasuljami, velikimi temnimi očali in v rokavicah, kar kajpak ni ušlo niti poznavalskim očem moščanskega policista Gorana Spasića. Ta tedaj ni bil v službi, s šestletno hčerko se je le sprehajal po Nazorjevi, a je takoj posumil, da se utegne zgoditi rop, zato je poklical na 113. Iz zlatarne je slišal uslužbenkino kričanje, kmalu zatem pa sta našemljenca pritekla ven in začela teči. Spasić je hčerko zaupal v varovanje bližnji prodajalki sadja in stekel za njima. Sproti je po telefonu obveščal ljubljanski OKC, ki je na kraj dogodka napotil patruljo bežigrajskih policistov, v nekaj sto metrov oddaljeni Puharjevi ulici pa so iz civilnega avta poskakali štirje kriminalisti, roparja zbili na tla ter ju obvladali.
Za rop zlatarne sta bila že obsojena, Nilović na tri leta zapora, Vostinić pa se je po priznanju krivde izvlekel z nekoliko milejšo kaznijo, letom in desetimi meseci zapora. Prav Vostinić pa naj bi bil torej še en rožnati panter, ki naj bi sodeloval pri ropu draguljarne Malalan. Na ljubljanskem sodišču je prostodušno razlagal, da je bil že obsojen v Luksemburgu in Belgiji, s tiralico pa naj bi ga iskali Nemci; menda zaradi nekega hudega ropa, ki naj bi ga v tej državi izpeljal po podvigu pri Malalanu in preden je oropal Zlatarno Celje. Zakaj v petek ne bo delal družbe Škoru na zatožni klopi, nam je razkrila vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič. »Zadeva je v fazi predloga preiskovalnemu sodniku za soglasje, da se zoper eno fizično osebo ne opravi preiskave, temveč se vloži obtožba zaradi kaznivega dejanja ropa.«
