LJUBLJANA – »Nikoli nisem prodajal trupel. Mi smo samo pripravljali stvari, da so lahko tehnično usposobljeni ljudje razvijali nove kirurške pripomočke, nove ploščice za kosti in izvijače. To je bilo vse.« Tako je slabega pol leta zatem, ko smo v Slovenskih novicah razkrili nepravilnosti na ljubljanski medicinski fakulteti, pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zatrdil nekdanji predstojnik Inštituta za anatomijo na omenjeni fakulteti prof. dr. Dean Ravnik. »Lepo vas prosim. Kdo bi jih pa kupil in zakaj?« je še dejal. V raziskovalne namene, kot je pred tem zatrjeval pred sodnico Heleno Papež, so iz trupel (ta so bila darovana inštitutu za učne in raziskovalne namene) za testiranje uporabili žlezo prostato, ramo, koleno, grlo in tudi hrbtenico. Del vzorca hrbtenice, ki je bil namenjen za izdelavo novih medvretenčnih ploščic, pa so poslali v Izrael. »Iz hiše ni šlo nič razen nekaj malih vzorcev, tako kot gredo z drugih inštitutov, na preiskave v tujino, ker se tega pri nas ne da narediti. Ta del telesa nato pride nazaj ali se ga komisijsko uniči,« je pojasnil.
Ravnik je pri vsem tem »za opravljeno delo in znanje« naročnikom iz tujine izstavil 13 računov, ki naj bi bili vredni nekaj čez 30.000 evrov. Vzporedno je po njegovih besedah fakulteta istim naročnikom izdala račun za uporabo materialov in prostorov. Zapletlo se je, ko so vso dokumentacijo pod drobnogled vzeli davčni oziroma finančni inšpektorji in odkrili nepravilnosti, zaradi česar so Ravnika odpustili. Ugotovili so, da je »nepravilno ravnal s trupli oziroma deli človeškega telesa in pri tem zlorabil uradni logotip fakultete«. Računi, ki jih je izdal, so imeli glavo fakultete, zapisana številka tekočega računa pa je bila njegova. Vse to naj bi takratni predstojnik po prepričanju fakultete delal brez vednosti in pooblastila predstojnika Univerze v Ljubljani in medicinske fakultete, zlorabil svoj položaj in zaupanje ter pravice, ki jih je imel kot predstojnik inštituta za anatomijo. Ker je račune izdajal z logotipom univerze, naj bi tudi ponarejal listine.
Zloraba položaja in ponarejanje
Na začetku novembra lani je Ravnik dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi, fakulteta pa ga je kazensko ovadila zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in ponarejanja listin. Medtem ko zadeva, kar se tiče ovadbe, še ni končana (z njo se očitno še vedno ukvarjajo na tožilstvu, saj, kot so nam povedali na ljubljanskem okrožnem sodišču, »sodišče v tem trenutku ne vodi nobenega postopka zoper imenovanega«), je Ravnik na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložil tožbo proti ljubljanski univerzi, češ da je bila odpoved nezakonita.
Kot je povedal na sodišču, takrat ni vedel, da računov ne bi smel izdajati na tak način. »Jaz sem kot javni uslužbenec zmeraj imel negativen odnos do tega, da bi imel svoj s. p. In že dekan mi je rekel, da to ne bi bil nikoli noben problem, če bi imel s. p. Vsi ti računi so bili izdani za moje konkretno delo, za delo popoldne, zvečer in čez vikend,« je razložil in dodal, da so imeli vsi vzporedne račune, ki jih je na njegovo zahtevo podjetjem izstavila fakulteta. »Tako da je bilo pokrito vse. Nekaj je fakulteta dobila za prostore, materialne stroške – to je bilo približno za faktor 10- do 50-krat več, kot če bi sama izstavila račun po svoji tarifi. Jaz pa sem samo za svoje delo, znanje in prosti čas izstavil drug račun. Že prvi dan sem priznal, da sem to naredil, ker nisem vedel, da se to ne sme. Meni se je zdelo čisto logično, da kot javni uslužbenec ne izdajam računov na svojem garažnem naslovu. Nobenega razloga nisem videl za to, da bi to skrival.«
Napačno informiran
Potem ko sta se septembra lani na fakulteti dvakrat oglasili inšpektorici in ugotovili nepravilnosti, je bil Ravnik 5. oktobra povabljen na sestanek k dekanu fakultete Dušanu Šuputu. »Odstopi kot predstojnik,« mu je takrat svetoval dekan in Ravnik je še isti dan podal odstopno izjavo in osebno priznal ter potrdil, da je ravnal nepravilno, a ne z namenom, da bi »kršil predpise in zakonodajo«, ampak zaradi »slabe oziroma napačne informiranosti«. Na fakulteti se je, kot se je spominjal tožnik, davčni inšpektor pojavil že leta 2013 ali 2012 in tudi pri naročnikih poizvedoval glede računov. »Tega konkretnega računa, s katerim je prišel, jaz nisem izstavil fakulteti, ampak je bil to tisti za moje delo,« je še povedal in dodal, da je glede tega poizvedoval tudi na Davčni upravi RS, kjer pa so mu povedali, da pri nas problema ne bi smelo biti, če je plačilo v skladu z zakonodajo države plačnika.
Da je torej fakulteta za vse to vedela, je prepričan tudi Ravnikov pooblaščenec Jožef Klavdij Novak: »Imel je ustno soglasje, v enem primeru smo našli celo pisno soglasje dekana za tovrsten način dela. Ne vidim, da bi profesor Ravnik storil tako kršitev, da bi lahko delodajalec zaradi tega izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.« Pooblaščenec ljubljanske univerze Urban Vrtačnik pa je nasprotno opozoril, da računi, ki jih je izdal Ravnik, fakulteti pred obiski inšpektoric niso bili znani, in dodal, da pri računih, ki jih je tožnik vložil v spis, nikakor ne gre za »vzporedne račune s tistimi, ki so bili podlaga za odpoved, temveč za formalne, ki jih je medicinska fakulteta izdajala tretjim osebam, oblikovno in vsebinsko pa odstopajo od spornih računov«.
