LJUBLJANA – Izkušnja Sindikata vojakov Slovenije (SVS) z rubežem je, kot pravi njegov predsednik Gvido Novak, za zdaj (vsaj do zdaj) pozitivna. Kljub temu priznava, da je bilo mogoče to, da so sindikatu na delovnem in socialnem sodišču prvič priznali pravico do izplačila (odprave) plačnih nesorazmerij, le srečno naključje: »Država nam je nedvomno dolžna. O tem imamo celo pravnomočno sodbo. Toda v Sloveniji se žal lahko sprejme zakon, s katerim se sodba potem povozi.« Sindikatu je potem uspelo še nekaj, kar imamo lahko upravičeno za veliki precedens: na podlagi pravnomočne sodbe je namreč za nekega svojega člana predlagal izvršbo »na podlagi priznanega, vendar še vedno ne poravnanega dolga«. In? Sodišče je izdalo sklep o izvršbi, ki je ni mogel več ustaviti niti ugovor države. Zato so oktobra letos državi lahko zaplenili avto. No, v bistvu so ga samo zaplombirali, kar pomeni, da država z njim ne more razpolagati in ga ne more prodati, dokler ne poravna svojega dolga do navedenega vojaka. No, ko pa je izvršitelj rubeža v istem primeru poskušal zarubiti še drugo premičnino, so mu predstavniki države to preprečili. In ko je SVS predlagal naslednji rubež v drugem primeru (zaradi dolga države do nekega drugega vojaka), je sodišče zavrnilo že kar predlog izvršbe.
Predsednik SVS je posebej za Slovenske novice pojasnil, da slovenska država s svojimi političnimi elitami od osamosvojitve pa vse do danes očitno še ni sprejela pripadnikov Slovenske vojske za svoje vojake, za svojo vojsko. Večina evropskih držav se do zaposlenih v svojih oboroženih silah vede kot do zaposlenih v organizaciji, ki predstavlja hrbtenico države, in temu primerno je urejen tudi njihov status. Mnoge države Evrope v oboroženih silah nimajo sindikatov, ker vojaki tam niti nimajo potrebe po sindikalnem združevanju, a v Sloveniji smo šli v drugo skrajnost, da imajo zaposleni v Slovenski vojski še manj pravic kot drugi državljani s pravico do sindikalnega združevanja, da so brez pravice do stavke, torej brez osnovnega orožja sindikalnega boja, posledično so tudi brez kolektivne pogodbe. Predsednik Euromila (European Organisation of Military Associations) Emmauel Jacob mi je nedavno dejal, da se SVS lahko imenuje tudi konj, a brez pravice do stavke in kolektivne pogodbe je še vedno samo osel. V Sloveniji se torej gremo nekakšen vojaški sindikalizem, ki to dejansko ni kljub temu, da nam ustava jasno daje vse pravice svobodnega sindikalnega delovanja. Novak je opozoril, da SVS kadar koli lahko dokaže, da so pripadniki Slovenske vojske najbolj diskriminirana poklicna skupina v Sloveniji. V Slovenski vojski se poškodovanim in obolelim pripadnikom dajejo odpovedi brez pravice iz invalidskega zavarovanja, prekinja se jim pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ob starostni upokojitvi s 35 do 36 let delovne dobe za odmero starostne pokojnine. Tako da potem prejemajo od 100 evrov do 300 manj kot vsi drugi, ki so se starostno upokojili: »Imamo pogodbe za določen čas, na podlagi katerih nas izvržejo iz sistema in v večini primerov postanemo socialno ogroženi, nimamo pa niti pravice do kolektivnih pogajanj, do stavke, o pravicah iz delovnega razmerja se odloča z akti vodenja in poveljevanja (ukazi), zoper katere ni sodnega varstva na delovnem niti na drugih sodiščih.« In še: »To, da imamo pripadniki vojske sploh pogodbe za določen čas, pa je na ustavnem sodišču zelo na tesno zdržalo presojo, saj so ustavni sodniki izglasovali z izidom štiri proti pet.«
Država, ki ji je vojska le trn v peti
V Sindikatu vojakov Slovenije (SVS) so prepričani, da so za ministrstvo za obrambo ter Slovensko vojsko oziroma njen generalštab že ves čas od ustanovitve (od 19. junija 2009) predvsem trn v peti. Zato najbrž ni treba posebej omeniti, da je bil predsednik SVS Gvido Novak zaradi svojih povsem legitimnih, sindikalnih prizadevanj večkrat neutemeljeno disciplinsko in kazensko preganjan. Nekateri so z napadi nanj poskušali ustrahovati predvsem tiste pripadnike Slovenske vojske, ki so razmišljali, da bi se včlanili v SVS. Pa ne samo to, celo pravnik SVS Črt Jereb Skrt, ki članom sindikata svetuje in strokovno pomaga, ko se znajdejo v delovnopravnih zagatah, je nazadnje izgubil službo (ostal brez delovnega mesta) v Slovenski vojski. Črtu Jerebu Skrtu, ki je članom SVS pomagal s pravnimi nasveti, kar (brez obrazložitve) niso podaljšali pogodbe o zaposlitvi v vojski.
