Odkar je Hrvaška stopila v Evropsko unijo in je bila s tem naša južna soseda prisiljena odpraviti carino in vse druge administrativne ovire okoli prodaje naših vin pri njih, se je položaj za slovenske vinarje na hrvaškem trgu krepko spremenil, zlasti Dalmacija je za naše postala silno zanimiva. Seveda pa so tudi podjetni Dalmatinci, zlasti tisti na turističnem in gostinskem področju, hitro zaslutili svojo (poslovno) priložnost, ne nazadnje k njim na morje vsako leto prihajajo neizmerne množice bolj ali manj žejnih Slovencev, ki imajo tudi na počitnicah najraje slovensko kapljico.
V tej luči so bila v dalmatinskih Vodicah, v restavraciji Makina, nedavno predstavljena vina devetih slovenskih in enega hrvaškega vinarja, vsi ti so se pod okriljem Kmetijske zadruge Šepurine iz istoimenskega mesteca na otoku Prviću, le nekaj morskih milj oddaljenem od Vodic, združili in bodo poslej prodajali svoja vina v Dalmaciji. Toda to še ni vse: v projekt južnih slovanskih bratov je vstopil tudi ruski poslovnež Aleksander Saveljev, še posebno pa se bo za prodajo vin na jahtah trudila mlada splitska podjetnica, po rodu iz Šepurin, Gorana Šaponja. Poglejmo, kdo so tisti, katerih vina bodo poslej prisotna ob Jadranu: poleg Posavca Zdravka Mastnaka iz Sevnice s penečimi se vini bo še en Štajerec, Danilo Steyer iz Apaške doline. Vsi drugi, razen Dalmatinca Tončija Marijana iz Pitev na Hvaru, so Primorci. Iz Brd prihajajo Stojan Ščurek, Marko Skočaj - Dolfo, Pulec, klet Aleksander, Šibav in Reya, iz slovenske Istre pa blagovna znamka Santomas, ki jo že vrsto let – in tako je bilo tudi v Makini – pooseblja Larisa Žibrik.
Tudi Hrvati ne držijo križem rok
No, Larisa, doma iz Prekmurja, se bo od 15. januarja trudila za promocijo in prodajo kleti z drugega konca Primorske – vipavskega. V športnem žargonu bi temu rekli, da je prestopila od Santomasa k Vipavi, sama pa pravi, da ji sodelovanje z novim vipavskim enologom, mladim Urošem Bolčino, pomeni tak izziv, da se ni mogla upreti. Mladenič, ki dela fantastična vina, je sprva kot kletar, pozneje kot enolog nabiral znanje v Čilu, Avstraliji, na Portugalskem in Madžarskem, kjer je delal v vinskih kleteh. V Sloveniji je pred leti zanetil malo revolucijo s svežo linijo vin guerila, in Larisa, ki se že petnajst let poklicno ukvarja s promocijo in prodajo vin po vsem svetu (novembra denimo v Hongkongu in Pekingu), pravi, da je prepričana, da mu bo to uspelo tudi v Vipavi, ona pa, da hoče biti del zgodbe.
Vina so bila predstavljena lastnikom malone najboljših restavracij s šibeniškega območja, tistim z otoka Žaknja na Kornatih, pa iz sijajne konobe v zalivu Mendaš na Kaprijah in imenitnega Ribarskega dvora v Šepurini na Prviću, do restavracije Vidrovače ob reki Krki v Skradinu, prek nekaterih v Šibeniku, do ene najboljših restavracij v Dalmaciji, No Stres s kultnega trga Pjac v Splitu.
Seveda pa tudi Hrvati ne držijo križem rok, kar zadeva prodajo njihovih izdelkov pri nas, predvsem različnih žganj in likerjev iz sadja, ki jih proizvaja Milinko Perković. Zelo zanimiv gospod, kuhar po poklicu, doma iz vasi Čista Velika v Dalmatinski Zagori v zaledju Vodic, se je v Bregano na slovensko-hrvaški meji preselil že leta 1977. V restavraciji Bregana je bil vse do vojne v Sloveniji, junija 1991, šef kuhinje, od jeseni tistega leta pa vse do smrti leta 1999 pa prvi kuhar pri hrvaškem predsedniku Franju Tuđmanu. V Cirniku, naselju v občini Brežice, je leta 1998 kupil z gozdom obraščeno parcelo, na njej postavil brunarico, pozneje izsekal drevje in zasadil hruške viljamovke, iz katerih so ga slovenski prijatelji naučili kuhati pravo viljamovko. Prve litre je naredil leta 2000, po mnenju vseh so bili izvrstni. Ko je pred desetletjem odšel v pokoj, se je dokončno posvetil žganjekuhi in v Samoboru odprl obrat za proizvodnjo sadnih žganj, ki je zdaj družinsko podjetje. Od slovenskega soseda Vilija Bosteleta z Zdol še vedno kupuje hruške, v destilarni ima sode iz inoksa Zvoneta Laha iz Mirne Peči, ročno izdelane steklenice za žganja in likerje pa kupuje v Steklarni Hrastnik. Tudi pri nas na različnih sejmih in festivalih alkoholnih pijač dobiva najvišja priznanja, njegove pijače so že prisotne v nekaterih slovenskih restavracijah in prav tako v specializiranih lokalih, tudi v Ljubljani – šnopsarnah.
