LJUBLJANA – Slovenski mladostniki, tudi še pod pragom najstništva, se opijajo. Strokovna sodelavka pri Centru za socialno delo Šiška Irena Velič pravi, da začenjajo piti že pri 11 oz. 12 letih, ob tem pa opozarja, da kar več kot polovica staršev tega nima za težavo.
Veličeva opisuje primer iz svoje prakse: »Deklica je na enem od avtobusnih postajališč omedlela. Posredovali so policija in reševalci in jo odpeljali na izpiranje želodca. Vključil se je Center za socialno delo Šiška, kjer so deklico vključili v program osebne pomoči. Tudi dekličina mama je vse leto sodelovala s centrom in težava se je počasi odpravila.«
Pasivni mladi
Ogromno mladih je popolnoma pasivnih, izpostavlja Veličeva med razlogi za popivanje mladostnikov. »Ali se ne ukvarjajo z ničimer v prostem času ali pa so neuspešni v šoli. Alkohol jim pomaga utopiti bolečino ob teh negativnih občutkih,« pravi socialna delavka. Da celo otroci še pred najstništvom posegajo po alkoholu, Veličeva povezuje s sedanjim šolskim sistemom, ki je zelo zahteven.
(Ne)odgovorni starši
Starši morajo vedeti, kje je njihov otrok, kdaj in v kakšnem stanju se vrne domov, pravi Veličeva. A po njenih besedah včasih sploh ne vedo, kje jih imajo. »Mislijo, da so jih pospremili spat, otroci pa so v resnici pobegnili skozi okno. Ali pa se jim otroci zlažejo, kje so,« našteva.
Opozarja, da je zaradi opitosti ogromno neprimernih spolnih odnosov pri mladih, tudi primerov spolnih zlorab. Kot pravi, se mladi velikokrat zaradi alkohola sploh ne spominjajo, kaj so počeli ob koncu tedna.
Več kot 40 odstotkov osnovnošolcev že poskusilo alkohol
Kljub vsej preventivi so nekatere raziskave nevladnih organizacij pokazale, da je več kot 40 odstotkov osnovnošolcev že poskusilo alkohol, pravi Veličeva. Ob tem opozarja na lahko dostopnost do alkohola tudi mladoletnim na velikih javnih prireditvah. »Vaške veselice, gasilske veselice ... Nihče tega ne preverja. Točijo se litri in litri alkohola, pa nihče ne preverja. Tudi skoraj vsaka družina ima alkohol doma,« opozarja Veličeva.
Napačni zgledi doma
Tako veliko razširjenost alkohola med mladimi Veličeva pripisuje tudi napačnim zgledom v družini. Starši bi morali biti veliko bolj pripravljeni na starševstvo, meni Veličeva. Pa tudi naša družba bi morala imeti strategijo, kakšne ljudi želimo – nesposobne za delo in življenje, ker so si zdravje uničili zaradi popivanja, ali zdravo družbo. Ta terja veliko preventive, pravi Veličeva, preventiva pred zlorabo alkohola pa bi se morala začeti že v vrtcu.
Starši probleme minimalizirajo
Pri svojem delu z mladimi Veličeva vidi različne tipe staršev. Kot pravi, je približno tretjina takšnih, ki so res zaskrbljeni in so pripravljeni pomagati kaj spremeniti. Približno 40 odstotkov staršev zadeve minimalizira: »Pa kaj ... Tudi mi smo bili mladi. Mora poskusiti.« Ti ne razumejo, da lahko otrok zaradi alkohola celo umre, tako zaradi posledic zastrupitve z alkoholom ali pa v prometni nesreči, in potrebujejo kar nekaj časa, da začnejo sodelovati, pravi Veličeva. Okoli tretjina staršev pa se sploh ne odzove in meni, da je to stvar njihove družine.
