V ZDA je v tridesetih letih prejšnjega stoletja v času velike krize predsednik Roosevelt zastavil veliki razvojni program new deal, ki je državo potegnil iz globoke gospodarske depresije. Takratne razmere v ZDA so bile v marsičem podobne razmeram v Sloveniji danes. Rooseveltova vlada je z zagonom smiselnih in potrebnih razvojnih infrastrukturnih projektov državo potegnila iz krize. Zadnje poplave so spet brutalno opozorile, kako v Sloveniji še danes ne razumemo tistega, kar je bilo Američanom jasno že pred več kot osemdesetimi leti. Gospodinjska logika pravi, da bi bilo smiselno urediti vodotoke, saj je ceneje preprečevati škodo, kot jo sanirati. Da niti ne omenjamo, kako bi lahko s projektom celovite ureditve vodotokov zagnali gospodarstvo. Nesposobnost urediti tako elementarno zadevo, kot je poplavna varnost, kaže na popolno neučinkovitost in birokratiziranost države. Izjava ministrice, češ da so poplave posledice čezmernih padavin, seveda drži, ampak samo deloma. Manjka drugi del, da takšnih poplav ne bi bilo, če bi Slovenija imela urejene in očiščene vodotoke ter ustrezne zadrževalnike poplavnih voda. Kako bo ta država uredila bolj kompleksna razvojna vprašanja, če ne zmore niti najosnovnejšega, kot je ureditev vodne infrastrukture?
V Sloveniji se očitno nič ne da. Namesto da bi v tem trenutku potekal velik investicijski nacionalni program gradnje in obnove ključne infrastrukture, se ne dogaja nič. Enkrat je razlog pomanjkanje denarja, če le ne gre za banke, drugič spet menda projektov naj ne bi bilo mogoče umestiti v prostor, tretjič so problem zapleteni predpisi. Urejanje vodotokov bi moralo že zdavnaj intenzivno potekati, da o drugih projektih, kot sta obnova cest ali gradnja tretje prometne razvojne osi, ki bi povezala Koroško in Belo krajino, sploh ne govorimo. Glede na gospodarske razmere bi morali razpravljati, kje ob Muri bomo začeli graditi hidroelektrarne, in zraven urediti še namakalne sisteme. Ti projekti in še cela vrsta drugih bi bili lahko osnova za zagon ne le gradbeništva, temveč tudi vrste drugih dejavnosti od kmetijstva do turizma. Poplave bi nas zato morale opozoriti, da je v državni upravi potrebna korenita sprememba razmišljanja. Premnogi državni uradniki državne razvojne projekte, ki bi bili koristni za ljudi in gospodarstvo, zavirajo, namesto da bi jih spodbujali. Dokler ne bo spremembe birokratskega načina razmišljanja, bomo plavali in ljudje se bodo ob tem nemočno spraševali, čemu plačujejo davke.
