Slovenski gartlc se lahko kosa z vsakim angleškim vrtom. Tako trdita najbolj odgovorna za pripravo poletne razstave sožitja koristnega in lepega, povrtnin in rož, direktor Ekološkega hortikulturnega društva Darko Bele in prva vrtnarka ter strokovna vodja parka cvetja Elica Bele. V Mozirskem gaju bodo v sredo, 14. avgusta, odprli razstavo slovenskega ponosa in simbolike – paviljon nageljnov –, oči pa si boste lahko napasli še na razstavah harmonik in slovenskih narodnih noš.
Nekdaj so vsako kmečko dvorišče sestavljali ograjeni vrtovi, grede ali gartlci. Navadno so bili na prisojni strani v bližini stanovanjskega objekta in vedelo se je, kje je doma pridna in krepka gospodinja. Izkazovala se je z motiko, s košaro ali pobiranjem plodov s slamnico, pleteno košaro. Od pomladi do jeseni se je v teh zagrajenih vrtovih našlo kaj za na mizo, za v lonec ali shrambo. Gartlc je bil zakon, poln različnih povrtnin, plodovk, cvetja in rastlin, ki so varovale pred škodljivci. To bogastvo domačije je okvirila lepa lesena ograda, z bogato posajeno gredo pa so se lahko gospodinje zares postavljale pred sosedi in gosti. Na tipičnem slovenskem vrtu so gojile slastno zelenjavo, dišavnice, s katerimi so ustvarjale raznolikost slovenske kuhinje, zelišča zoper nedolžne prehlade, trebušne krče, glavobol, vzgajale pa so tudi cvetlice, s katerimi so krasile praznično mizo, cerkvene oltarje in grobove na pokopališčih. V mozirskem gartlcu lahko pokukamo v še ne tako daljno preteklost, jo poskušamo prenesti v sedanjost in odkriti čar slovenske naravne in kulturne dediščine, povezane z botaničnim svetom.
Košček te dediščine bo od prihodnjih dni razveseljeval tudi vse obiskovalce Mozirskega gaja. Jože Skornšek, 77-letni mladenič, ki v gaju prebije dneve in tedne, največkrat sklonjen nad gredice, je ob tej ideji in pridobitvi zares ponosen. Pa še na nekaj: »Pravočasno smo mislili na sušna obdobja, zgradili smo zalivalni sistem, ki se napaja iz struge Savinje, tako rekoč zastonj.«
Mozirski skrbniki so po pomladanski hudi poplavi zdaj premagali tudi letošnjo, doslej najhujšo sušo. Gaj žari v lepoti živobarvnih tepihov cvetja med urejenimi potmi in mladostno vzdrževanimi tratami. Samo bogastvo pogledov, senc in igre sončne svetlobe gotovo lahko prepriča še tako zahtevne obiskovalce.
V sodelovanju s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, vodi jo umetniški aranžer Simon Ogrizek, slovenskimi vrtnarji ter pridelovalci okrasnih rastlin, slovenskimi dobavitelji cvetja in aranžerskega materiala, Društvom vrtnarjev Slovenije, slovenskimi cvetličarskimi ter vrtnarskimi šolami ter Kmetijsko svetovalno službo in pridelovalci zelenjave bodo v Mozirju ustvarili nostalgično cvetličarsko-vrtnarsko mojstrovino. Sprehod skozi slovenske pokrajine bo slikovit tudi z okrasjem naših prednikov, njihovih prazničnih kostumov in narodnih noš, pred vsemi pa bo tokrat blestel kralj vseh cvetov – slovenski nagelj! Mlajše obiskovalce bodo pritegnile še največje v Sloveniji živeče kače pitoni, družili (in fotografirali) se bodo lahko tudi z junakoma risanih serij Mikijem Miško in Mini. Vse to do 18. avgusta.
